Zoran Djindjic - borec za resnico

Zoran Djindjic je srbski politik in pisatelj, ki se je rodil 1. avgusta 1952 v jugoslovanskem mestu Bosanski-Shamac in je bil umrl 12. marca 2003 v Beogradu. Od leta 2001 do 2003 je bil Djindjich predsednik vlade Srbije in Črne gore ter predsednik Demokratske stranke. Bil je poročen, njegova vdova je Ruzica Djindjic, imata dva otroka: sina Luke in hčerko Jovana.

Leta študija

Zoran Djindjic se je rodil leta 1952 v družini uradnika v mestu Bosanski-Shamac, ki se nahaja na območju sodobne Bosne. Svojo politično kariero je začel še doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Djindjić je bil obsojen na več mesecev zapora zaradi organiziranja opozicijske skupine skupaj z drugimi študenti iz Hrvaške in Slovenije.

Po izpustitvi iz pripora, je s pomočjo nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta preselil v Nemčijo, kjer je nadaljeval študij v Frankfurtu in Heidelbergu. Leta 1979 je po selitvi na Univerzo v Constance doktoriral iz filozofije.

Vrni se v Jugoslavijo

Leta 1989 se je Zoran Djindjic vrnil v Jugoslavijo, začel delati kot učitelj na Univerzi v Novem Sadu in skupaj z drugimi disidenti ustanovil Demokratsko stranko. Leta 1990 je postal predsednik stranke in istega leta je bil izvoljen v parlament Srbije.

Ko je srbska vlada razglasila rezultate lokalnih volitev novembra 1996, so marsikdo protestirali po državi, po kateri je bila priznana zmaga opozicije. Djindjic je poznan kot prvi nekomunistovski partijski župan Beograda po drugi svetovni vojni. Po konfliktu s svojimi zavezniki zaradi nacionalistike Vuka Draškovića konec septembra 1997 je bil prisiljen zapustiti mesto beograjskega župana.

Med jugoslovanskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami septembra 2000 je bil vodja volilne kampanje zveze demokratične opozicije Srbije, ki je sestavljalo 18 strank. Po srušitvi Miloševićevega režima je ta sindikat dobil brezpogojno zmago na volitvah v srbski parlament, ki je potekal decembra 2000.

Predsednik vlade Srbije

Januarja 2001 je bil Zoran Djindjich izvoljen za predsednika vlade Zveze držav (Srbija in Črna gora). Kot pro-zahodni politik, je bil ves čas v nasprotju s predstavniki stare komunistične nomenklature, in od nacionalistov, s katerimi je bil prisiljen sodelovati. Zoran Đinđić sam postavil še več sovražnikov na račun dejstva, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Srbiji tudi zaradi izročitve Slobodana Miloševića s haaškim sodiščem za vojne zločine leta 2002 in zaradi obljube, da se pošlje kot Ratka Mladića, ki je Carla Del Ponte.

Umor

12. marca 2003 je Zoran Djindjic v Beogradu ubil snajperski posnetki v želodcu in nazaj. Iz okna stavbe so ustrelili okoli 180 metrov. Tudi telesni stražar Djindjića je bil resno ranjen. Ko je bil premier v bolnišnico, impulz ni bil več očiten. Po njegovi smrti je bilo napovedano izrednega stanja, da bi izvršilni oblasti imeli več možnosti, da bi našli storilce. Sumilo se je, da so umor naredili podporniki Miloševića in tako imenovani zemeljski mafijski klan. Ujetih je bilo skupaj 7.000 ljudi, od katerih jih je 2000 dolgo ostalo v priporu.

Ugotovljeno je bilo, da je bil Zoran Đinđić, čigar umor, verjetno zaradi svoje politične dejavnosti, strel Zvezdanom Jovanovič, podpolkovnik in namestnika poveljnika Srbska vojska enote za posebne namene "Rdeče baretke". Malo kasneje je bilo morilsko orožje, puško Heckler & Koch G3- je materialnih dokazov je dovoljeno sodišče, da bi kriv.

Litigation

Konec leta 2003 je beogradsko sodišče začelo sojenje proti 13 osumljencem. 2. maja 2004 se je na sodišču pojavil tudi domnevni vodja umora Milorad Ulemek, poveljnik rdečih beretov. Zadržan je bil blizu svoje hiše, ki se nahaja v predmestju Beograda. 3. junija 2006 je bila ključna priča v zadevi ugotovljena mrtva v Beogradu. Srbski mediji so poročali, da je v svojem pričanju, da je v letu 2004 niso bili na voljo javnosti, je govoril o vpletenosti v kriminal Marko Milosevic, sina nekdanjega predsednika.

Ulemek in Jovanović sta 22. maja 2007 obsojena na 40 let zapora zaradi "zločinov proti ustavnemu redu". Po mnenju sodišča je Ulemek služil kot koordinator, medtem ko je Yovanovitch, ki je v času sojenja zavrnil to prejšnje priznanje, neposredni izvršitelj. Deset drugih obtožencev, od katerih jih je pet posredno povezanih z umorom, so bile obsojene na 8 do 35 let. Kdo je stranka zločina, ni bilo mogoče ugotoviti.

Po pritožbi na vrhovno sodišče Srbije decembra 29, so bili sproščeni 2008 kazni za tri sostorilcev, vendar obsojen storilce so bile potrjene v celoti, to je 40 let zapora za Milorada Ulemeka (koordinator), in Zvezdan Jovanović (puščice) . Ulemek je bil član skupine "tigrov", ki je pod vodstvom razvpitega policijskega šefa "Arkan", storjenih veliko zločinov med civilno vojna v Jugoslaviji. Kasneje je vodil policijske specialne enote "Rdeče beretke", ki je nastal pod neposrednim nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.

Drugi udeleženci kaznivega dejanja

Dve leti kasneje, junija 2010, so bili ujeti Sretko Kalinich in Milosz Simovitch, vpleteni tudi v ta umor.

Februarja 2011 v Valencii v Španiji je bil aretiran Vladimir Milisavlievich, ki je vozil avto, v katerem je strelec izginil s scene zločina. V času njegovega aretacije je bil že obsojen v odsotnosti na 35 let zapora.

Grob Zoran Zindjica se nahaja na osrednjem pokopališču Beograda. Deset let po umoru so univerze in mestne oblasti mesta Konstanz odprle spominsko ploščo v čast Djindjichu.