Opica jezika: risanka M. Zoshchenka o antropoidnih opicah

M. Zoshchenko vstopil v literaturo, ko je služil na sprednji strani prve svetovne vojne in resno ogrozil njegovo zdravje. To je bilo v zgodnjih 20-ih letih, ko je NEP šel po državi. Od vsega so prišli burgerji, ki so se trdno držali novega reda in se trudili, da bi bili na ravni časa. Zgodba »Monkey language« prikazuje te »nove Ruse«. To je še vedno aktualna, ko se je po spremembi v "drzni" 90. vulgarno stoletja pojavile pene in nebrzdano pohlep, ampak v jeziku ulicah lahko slišali, in do sedaj slišali tudi iz ust kletvice deklet. Slišimo sodoben opičji jezik. Toda sami menijo, da so kulturni ljudje, saj zlahka upravljajo računalnike in študirajo na visokih šolah in inštitutih. Vendar ne govorijo rusko. Njihova usoda je opica.

Tri junaka zgodbe

Na sestanku stranke so bili trije člani stranke. Eden od njih ne sledi času in žaluje, kako težko je ruski jezik. Za njim je težava v videzu v novih tujih besedah, kot so "plenum", "kvorum". Njihove vrednote, ki jih ne razume, in nihče ne razloži. In dve osebi, ki sedita ob njem in jih prelijejo in druge tuje besede. Pogovor je, glede na pripovedovalca, zelo inteligenten in inteligenten, toda ker ni visokošolskega izobraževanja, on sedi in samo ujame ušesa. Od tega slabega kolega, kot vedno s takimi "pametnimi" pogovori, z dihanjem in z živci, pride do napak. On ni prišel do definicije "opica jezika", za njega je visok stil razstavljanja visokih misli.

Jezik obeh pogovorov

Od prvih besed je poln absurdnosti. Interlokutorji z inteligentnim videzom izkrivljajo takoj, ko lahko govorijo v ruskem jeziku in ga pretvorijo v imitacijski jezik opice. Njihov govor je poln domačih izrazov in kaže tudi popolno pomanjkanje razumevanja, kaj izgovarjajo njihova usta. Beseda "plenum" in pridevniki, oblikovani iz njega, imajo različne odtenke. Srečanje je lahko preprosto "plenarno zasedanje" in "močno plenarno zasedanje". In beseda "kvorum" oživi, ​​in ni znano, zakaj je izbran. Govornik tega stavek ne more razložiti sogovorniku, in poslušalec, ki jih z veseljem prisluhne, samo pokažejo nove zapletene in potrebne besede. In kako izjemno bolj izobraženi govori sogovornik, da se "trajno sklicuje na sestanke". Ta resnični jezik opice, ki se uspešno uporablja M. Zoshchenko. Prikazuje tri svoje znake in nesrečen ter nepomemben in aroganten. Zoshchenkov jezik v celoti karakterizira njegove znake: majhne in odvečne ljudi, ki se vzpenjajo v veliko življenje od obrobja starega sveta. Imajo veliko skupnega z junaki N. Gogola in A. Čehova.

Lutke-lutke

Puppet iz lutkarskega gledališča se nam zdijo trije junaki Zoshchenko. Majhni jezik - glavna stvar, ki jih pretvarja iz ljudi v poslušne lutke, pripravljena storiti vse, da preživijo in živijo z vsemi potrebami, ki jih potrebujejo. Moramo - in oni sedijo ure na dolgočasen sestanek, ki gre "industrija iz prazne v prazno". Bolje kot Zoshchenko, opica jezika uporabljajo le njegovi znaki.

Kako je zgodba zgrajena

V njej ni nobenega spletkanja ali dejanja. Pisatelj analizira le tri meščani, izkoriščanjem posebnih komičnih obratov govora. Neumnost, ki jih govori pametno, da so pripravljeni poslušati in od stopničk, ko gre ven na zvočnik. In Slovar je poln vulgarisms (na primer, beseda "sproščena"). Zdi se, da je predsedstvo zunaj, in to je moški. Zanj je značilna vodilna najbolj pristojni sogovornika, akutni in prvi govornik. In potem še en vulgarizem "vedno pride gor". Sosedje so pohlepno poslušali človeka na podij in klimnil glavo kot poslušne lutke. Njihova ozek obeti in nizka inteligenca nič drugega lahko storite. Pripovedovalec celo priznava, da so vse besede za njega temne in nejasne, toda ta par je nekakšen inteligenten in razumljiv človek, ki nadalje poudarja svojo bedo. Ne samo lutke, ampak tudi opice s svojo oponaša obnašanje. Ali so morda ti ljudje prišli od prašičev?

Glavna stvar pri delu M. Zoshchenka je človek-filistej. Njegov prvotni talent je imel sposobnost, da se kot prodor razprostira kot malenkostni meščan. Izobilno so jih vzgojili, kot so bedžki, in so prišli iz vseh razpok. To je zatiralo pisatelja, ki je postal ironičen in grenak. Liki v zgodbi "Jezik opice" so neverjetno daleč od tega, kar se dogaja v družbi. Ne razumejo vzrokov ali posledic tega, kar se dogaja, ampak le poskusite, vsaj po videzu, ustrezati novim trendom. Vsakdo bi moral brati kratko in prostorno zgodbo »Opičji jezik«. Analizo, ki smo jo naredili, bo z veseljem nadaljeval bralec.