Gulrukhsor Safieva: biografija in ustvarjalnost poetice

Gulrukhsor Safiyev je znana sovjetska in tadžikistanska pesnikinja. Tudi priljubljen kot romanopisec in prevajalec ima naslov ljudskega pesnika Tadžikistana.

Biografija pesnika

Gulrukhsor Safieva se je rodil leta 1947. Rodila se je v majhni vasi Yahch, ki se nahaja v okrožju Kosmolomobodsky v tadžikistanski SSR. Njen oče je bil agronom.

Leta 1968 je postala lastnica diplome Tadžikove državne univerze po Leninu. Gulrukhsor Safieva je diplomirala na Filološki fakulteti.

Njena kariera se je začela kot novinarka. Delala je kot dopisnica časopisa "Komsomolets of Tadžikistan", priljubljena v svoji majhni domovini, sčasoma pa je postala vodja sektorja tiska v Centralnem komisu komsomola Tadžikistanske SSR. Izdal časopis "Pionir Tadžikistana".

Leta 1971 je Gulrukhsor Safieva, katerega biografija je citirana v tem članku, postal član Zveze pisateljev ZSSR. V 80 letih za pet let v odboru Zveze pisateljev Tadžikistana je bil sekretar. Vodila je Fundacijo za kulturo v Tadžikistanu.

Njena delovna mesta vključujejo tudi članstvo v sovjetskem odboru za odnose s pisatelji iz Afrike in Azije.

Leta 1978 je Gulrukhsor Safieva postala laureat Leninistične komissomolske nagrade - njeno delo je bilo tako zelo cenjeno, predvsem poetično. Že v sodobnem Tadžikistanu je pisatelj prejel nagrado Rudaki.

Med prestrukturiranjem

Leta 1968 je postala članica KPSU. Bila je lastnica zabavne kartice že 23 let. Med perestroiko je postal član Sveta ljudskih poslancev. V parlamentu je zastopala interese kulturnega sklada.

Ko je v Tadžikistanu izbruhnila državljanska vojna, je pesnik Gulrukhsor Safieva odšla v Rusijo. V teh letih je bil tok beguncev iz te nekdanje sovjetske republike zelo visok. Iz Tadžikistana ga je vzela ruska vojska. Ko se je stanje ustalilo, se je Gulrukhsor vrnil. Trenutno živi v Dušanbeju.

Aktivno sodeluje z organizacijami ruskih pisateljev. Zlasti je član ruskega PEN centra.

Ustvarjalnost Safiyeva

Literarni prvenec Gulrukhsor Safiyeva, ki je bil rojen 17. decembra 1962, je potekal leta 1962. Potem je bila star 15 let. V majhnem regionalnem časopisu "Svet Karategini" je objavila prve pesmi.

Njena ustvarjalna dediščina je zelo bogata. Iz njenega peresnika je prišlo več kot ducat pesniških zbirk. Najbolj znan med njimi: "Violet", "Noč Harvest", "Očetova hiša", "Mir srca", "Mountain pravljica", "Priče", "Devotion", "Ženske in vojna", "zvonjenja Lyre", "Sacrifice "," Zelena zibelka "," Požar Sogd ".

Znana je tudi kot dramatikinja. Predstava "Verjemi nam!", "Ozoda", "Novi sosed", "Potres" že vrsto let so odšli na odru republiških gledališč.

Redni bralec najbolj znane pesmi Gulrukhsor Safieva, vendar sta dva romana v svoji literarni karieri - "agonija" in "Ženske Sabzbahora" posvečene predstavniki šibkejšega spola, ki živijo v Srednji Aziji.

Dela Omarja Khayyama

V literarnih krogih Safiev je znan kot eden najizrazitejših raziskovalcev dela perzijskega filozofa in pesnika Omarja Khayyama.

Pred njo je postavila ambiciozno zadostno nalogo, da maksimalno popularizira svoje delo. Safieva je globoko prepričana, da se mnogim prejšnjim poznavalcem njegovega dela ni počutil tako opazne razlike med folklorno in poezijo, kot je ona rekla, poskuša prinesti Hayama iz taverne. Stalno poudarja, da to sploh ni vulgarni pesnik in krivde krivde niso bile tako pomembne pri njegovem delu, kot se trenutno zdi.

Delati kot tolmač

V tadžikistanskem jeziku Safiev je prenesel številna slovenska dela ruskih pesnikov. Njena najbolj znana dela so prevodi Mikhaila Lermontova in Olga Berggolts. Sestavila in prevedla je tudi v tadžikistansko antologijo ženske sovjetske proze, ki je bila v tej republiki izredno priljubljena.

Safiyeva aktivno seznani tadžikistične bralce s tujimi pesniki. Na primer, njen pero pripada prevodu dela španskega pesnika Federica Garcia Lorca. Najpomembnejše so predvsem "Yerma" in "Bloody Wedding".

Sta sami Safieve v času Sovjetske zveze so bila prevedena v jezike skoraj vseh narodov nekdanje ZSSR. Tiskali so jih tudi v angleškem, nemškem, francoskem, španskem in drugih jezikih. V letih 2000-ih so bila pesniška dela aktivno objavljena v Iranu. V tej državi je zelo cenila njen interes za glavnega perzijskega pesnika in misleca Khayyama.

Na ruskem jeziku so znane pesmi Safijeve, predvsem v prevodih Tatyana Kuzovleve, Rimme Kazakove in Tatyane Bek.

Zanimiva dejstva o pesništvu

V Safijevem življenju so bili pogosto presenetljivi in ​​včasih tudi nepojasnjeni dogodki. Na primer, leta 1992, na višini državljanske vojne v Tadžikistanu, je čudežno pobegnila s smrtjo. Bistvo je, da je takrat revolucionarna vlada dobesedno uničila pesnike in pisatelje, ki so na seznamu aktivno sodelovali s Sovjetsko zvezo. Ampak Safiyev je bil član komunistične partije že več kot 20 let.

Ko so prišli militanti v njeno hišo, jih je vprašala, kako bi jo lahko ubili, če bi jo še prebrali v šoli. Eden od upornikov je prepoznal pesnikino, spominjal se je njenega portreta, natisnjen v učbeniku njenega rojstnega govora. To ji je rešilo življenje.

In ko je bil objavljen najslavnejši roman Safieve, z naslovom "Ženska Sabzbahorja", je prejela časten, vendar neuradni naziv prvega romanopisca v zgodovini tadžikove literature.

Obtožbe rusofobije

Znane obtožbe, ki so v Rusiji predstavljene proti junakini našega članka. Mnogi kličejo Gulrukhsor Safiev rusofobik. Šef fundacije za zgodovinsko spomino Alexander Dyukov in nekateri njegovi kolegi pravijo zlasti, da je med razpadom Sovjetske zveze in državljansko vojno v Tadžikistanu večkrat priznala odkrito ekstremistične in rusofobične pripombe.

Po nekaterih informacijah se je med državljansko vojno celo pridružila islamistom. Ekaterina Semenova, avtorica knjige, posvečena ruskemu genocidu v republikah nekdanje ZSSR, navaja, da je Safiyev jezen nad ruskim občutkom.

Po besedah ​​Semenove je med perestroiko zavrnila prepričljivega komunističnega, ki je bil star več kot 20 let, v gorečo in ognjeno nacionalistično in ortodoksno muslimansko žensko. Na opozicijskih mitingih je izrekla anti-ruske govore in pozvala Veliko domorodno vojno mlin za mletje, za katero so bili tadžiki prisiljeni.

Sebe sama raje ne komentira takih izjav. Samo ugotavlja, da je bila Rusija v času, ko je v Tadžikistanu potekala resnična državljanska vojna, ki ji je pomagal preživeti. Zato je še vedno hvaležna tej državi in ​​njenim ljudem, kar so storili za njeno družino.