`Zadonshchina`: leto nastanka. Spomenik stare ruske književnosti v poznih 14. - začetku 15. stoletja

Namen tega članka je zagotoviti informacije o tako velikem spomeniku Stara ruska književnost,

Zgodovinski pogoji

Leta 1380 je potekal dogodek, ki je imel veliko vlogo v življenju ne le Rusije, temveč celotnega sveta. Mislim Bitka pri Kulikovo, v kateri so bili Tatari poraženi. Ta dogodek je enkrat za vselej razblinil govorice o nepremagljivosti sovražnika in Rusija je upala, da se bo znebila dolgoletnega jarma. Prav tako je služil kot predpogoj za poenotenje knežev nad središčem v Moskvi, ki je zaznamoval začetek prihodnje države. Zato ni presenečenje, zakaj je bila velika zmaga tako pogosto pokrita v literarnih spomenikih starega ruskega obdobja. Raziskovalci se pogovarjajo o Kulikovem ciklu, ki zajema delo, ki nas zanima.

"Zadonshchina": leto nastanka, splošne informacije

Slavno spomenik literature, visoko umetniško ustvarjanje ... The nesporen dokaz o verodostojnosti "besed ..." - vse te lastnosti se uporabljajo za vojaško zgodbo z naslovom "Zadonshchina". Kdo ga je napisal - sporno vprašanje in težko rešljiv. Obstajajo predlogi, da je avtor Sofoniy Ryazantsev. To besedilo označuje besedilo Zadonshchina in drugo delo - "Priče o bitki Mamai". Umetniki iz literature nimajo drugih podatkov o Ryazantsevu. Toda sklicevanje na njegovo ime nakazuje, da je Sofonius ustvaril literarni spomenik, ki nas ni dosegel. Vodil ga je neznani avtor, iz katerega pera je prišel "Zadonshchina". Leto ustanovitve te vojaške zgodbe ni ravno znano (kar pa ni presenetljivo za staro rusko literaturo). Predpostavimo, da je bil proizvod neposreden odgovor na dogodke, kar pomeni, da je nastajanje "Zadonshchina" na prelomu 80-ih in 90-ih XIV stoletje.

Zgodbo predstavlja šest seznamov. Najzgodnejši, ki nas preživijo, znanstveniki segajo do 1470-mi let. Drugo ime je seznam Efrosina. Različica je okrajšava nekaterih prvotnih dolgih besedil in se zato odlikuje z velikim številom napak, izkrivljanj, izpustov. Mimogrede, samo na seznamu Euphrosyn se uporablja ime "Zadonshchina". Tudi leto izdelave najnovejše različice zgodbe ni vzpostavljeno (okoli XVII. Stoletja), tam pa je delo označeno kot "beseda ... princa Dmitrija Ivanoviča". Enako velja za vse druge variante knjižnega spomenika. Prav tako so pomanjkljivi, a literarnim učenjakom omogočajo rekonstruiranje izvirnega besedila.

Sestava in ploskev

Glorifikacija zmage ruskih vojakov nad sovražnikom - takšna ploskev je "Zadonshchina". Avtor torej zavestno vleče vzporednico z "besedo ...", vendar pa je sklicevanje na veliki spomenik je pojasnil, ne slepo posnemanje in namerno nasprotje preteklosti in sedanjosti (in ne v korist slednjih). Omemba "besed ..." je jasno, da je samo nasprotovanje knezi privedla do nesreče na terenu rusko. Toda to je ostalo v preteklosti, in zmago nad osvajalci je bila takoj zmagana. Roll z "besedo ..." našel na ravni posameznih metod (prenos v trenutku, ko je pripovedovalec iz ene geografske lokacije na drugo), in plot elementov. Na primer, Dmitrij Donskoy na poti pred bitko sonce sije - kot "Zadonshchina" pripoveduje. Avtor "Besede ..." (mimogrede, tudi neimenovani) omenja mrk kot slabo znamenje.

Zgodba je sestavljena iz dveh delov. Predhodnik uvod, s pomočjo katerega avtor vzpostavlja bralca na posebno, praznično razpoloženje, in mu pove prave cilje z oblikovanjem "Zadonshchina" zasleduje. Predstavitev poudarja tudi optimistični način zgodbe, je poudarjeno, da je Moskva - kot sedanje središče državnosti - nadaljevanje Kijeva itd. Prvi del dela je "žalost". Pripovedovalec prikazuje poraz ruskih vojakov, žalovanje princes in bojarjev, ki so poginili. Vendar pa narava sproži: kmalu "umazana" bo poražena. Torej se je zgodilo v "hvali", ko so sovražniki pobegnili, da bi teče, in Rusich je dobil bogat plen.

Umetniške značilnosti

Poetika "Zadonshchina" v veliki meri določa njegova podobnost z "besedo ...". Bralec naleti na iste antropomorfne podobe, epitehe, ki imajo jasno folklorno poreklo. Ob istem času je tu še več slik religioznega pomena in sklicevanja na paganizem so popolnoma odsotne. Ta zgodba se znatno razlikuje od izgovora. Delo "Zadonshchina" je zelo heterogeno v slogu. Torej, skupaj s pesniškimi besedili so fragmenti, ki res spominjajo na poslovno prozo. Njene skladbe se pojavljajo tudi v kronoloških podrobnostih, pozorni so na naslove knezov.

"Zadonshchina" in "The Word ..."

Kot je bilo že omenjeno, je "Zadonshchina" prav tako dragocena, saj je to dokaz pristnosti "Worda". Slednji je vprašljiva, ne samo zato, ker pred nenadno odkritje spomenika Musin-Puškin v 1795 "Beseda ..." Nihče ni nikoli videl v tvojih očeh, temveč tudi zaradi izredne umetniške vrednosti pesmi. To je predlagalo zamisel o lažnem (in tam so bili precedensi). Njene navedbe, da "Transdoniad" je za odpravo spora, ampak ... je bilo predlagano, da je »Beseda ..." je nastal po zgledu domnevne poznejšega spomenika. No, vprašanje o poreklu obeh del stare ruske pisave ostaja nerešeno do konca.