Recept za mazilo na latinščini: značilnosti in pravila za predpisovanje

Ko pacient pride na recepcijo in glasi svoje pritožbe zdravstvenemu delavcu, po pregledu in zbiranju anamneze zdravnik na primer napiše recept za mazilo v latinščini, saj ni mogoče kupiti vseh oblik. Nekatere je mogoče storiti le.

Izvleček dozirnih oblik. Splošne določbe

Recept je pisni recept zdravnika farmacevtu, o katerih sestavinah je treba drogirati. Recept za mazilo v latinščini lahko vključuje:

• Mazilne baze, ki so živalskega, rastlinskega, mineralnega in sintetičnega izvora.
• Glavno načelo delovanja. Če je ena, potem je to preprosto mazilo, če sta dva ali več zapletena.

Naročanje vseh zdravil se izvaja na Latinski. Navedba, kako uporabljati, je napisana v ruskem jeziku v ruščini, ker je namenjena bolniku, ki ne govori latinščino.

Kaj je v receptu

Obrazci za recept so standardizirani in nujno vključujejo naslednje:

• Žig med. institucije.
• Indikacija, recept za odrasle ali otroke. Pravica je poudarjena.
• Datum razrešnice.
• Polno ime bolnika. Koliko let je poln let.
• Polno ime zdravnika. Lahko je pečat.
• Zdravniški recept.
• Navedba farmacevtu za izdajo zdravila bolniku.
• Navodilo pacientu, kako ga uporabljati (enkrat dnevno, dva do trikrat, itd.).
• Podpis zdravnika, njegov osebni okrogel pečat.
• Okrogel pečat zdravstvene ustanove, kjer stoji center - "za recept".
• Veljavnost recepta.

To so kratka pravila za pisanje receptov.

Glavni del recepta

Tradicionalno je recept napisan v latinščini. Raziskuje se na vseh medicinskih šolah. Sodobni zdravnik pogosto predpisuje recept v skrajšani obliki. Latinski za zdravnike predpostavlja recept v genitivnem primeru. Toda mazilo, namesto celotnega Unguentlim, je napisano skrajšano Ung. Obvezno z veliko črko, na primer ime baze, na primer Lanolini. Ol. namesto Oleum (olje), natančneje Olei, v genitivnem primeru pa beseda "breskev", Persicori.

Ime vsake komponente je napisano iz nove črte. To ne preneha z receptom za mazilo v latinščini za bolnika z atopičnim dermatitisom. Sestava je še vedno voda. Prav tako je napisana v skrajšani obliki in na naslednji vrstici: Ak. Namesto Aquae distillatae (natančneje, izgleda kot Aq.). Naslednja vrstica označuje zahtevano glasnost. To je tisto, kar zgoraj opisani recept za mazilo v latinščini izgleda:

Ung. Lanolini.

Ol. persicori.

Aq. Destill.

30.0.

Naslednja vrstica za bolnika v ruskem jeziku. Mast: podmažite kožo 2 r. na dan. To je celoten recept za mazilo na latinščini.

Zakaj zdravniki uporabljajo izumrle jezik

Zdravniki so zaprta strokovna skupnost. Uporabljajo latinščino iz več razlogov.

• Prvič, to je poklon antični tradiciji. Zgodnja medicina in razprave o njej so padle na obdobje rimske antike. Da bi izkoristili svoje znanje, je vsaka spoštovana ljubiteljica poznal latinščino, jo prebrala in napisala. Ves srednjeveški izobraževalni sistem je nujno vključeval znanje latinščine in seveda je bil uporabljen, tako da so lahko le znanstveniki razumeli sestavo zdravila in nihče ni mogel samozdraviti.
• Druga je fragmentacija srednjeveške Evrope, kjer so govorili različne jezike. Latinski je postal univerzalen, ki ga razumejo zdravniki, odvetniki, filozofi. Tako je bila na univerzah odpravljena jezikovna pregrada, ki je obstajala med samimi študenti in njihovimi učitelji. Ni bilo težko obvladati, saj je večina romanskih jezikov temeljila na latinščini. V XIX. Stoletju so to vlogo opravljali Francozi, v XX. Stoletju pa angleščina kot univerzalni jeziki medetničnih komunikacij. Vendar je latinščina že globoko zakoreninjena v znanosti in še naprej živela in služila medicini. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je latinsko v zahodni Evropi podpirala katoliška cerkev. Sodobni zdravnik, ki je odprl posebno revijo v tujem jeziku, bo na splošno razumel, kaj je bilo rečeno, saj so glavna imena na latinščini ali zelo romanizirani.
• Profesionalna primernost. Študija latinščine v prvem letu razkriva lase in malomarnosti študentov v srednjih šolah in nam omogoča, da izločimo balast, kar bo škodilo bolnikom. Med krogi v bolnišnicah, ko je pacient resen, lahko zdravniki izmenjujejo mnenja neposredno na oddelku v latinici, ne da bi to vplivalo na občutke pacienta in njegove sorodnike. Šele po tem, ko pridejo do določenega dogovora med seboj, delno in ne neposredno na čelu obveščajo pacienta in njegove sorodnike o tem, kako so stvari in kakšna je napoved.