Onomatopejske besede in interakcije: črkovanje, ločila, primeri

Onomatopejske besede in vmešavanja igrajo posebno vlogo v ruskem jeziku. Brez njih smo komaj izrazili svoja občutja. Morfološke lastnosti teh deli govora, njihove člene, slovnice in njihove druge funkcije bodo podrobneje preučene v tem članku.

Intervencije

Ta del govora se v skladu s šolskim kurikulumom preučuje v šestem ali sedmem razredu. Čeprav je z njo veliko bolj pogosto. Tudi v otroštvu, ko otrok ne ve, kako se pogovarjati, je prvi, ki ga slišijo. Interakcije v našem jeziku se ponavadi imenujejo posebna skupina govora, ki pomaga izraziti čustva in čustva. Lingvisti jih napotijo ​​v posebno kategorijo. Z vidika morfologije so del govora. Vendar pa se razlikujejo od samostojnih in uradnih besed. Kar zadeva funkcionalnost, nimajo nobenega pomena. To pomeni, da te besede nimajo pomena, le posredno. Nato jih ne moremo imenovati neodvisno.

Kar se tiče servisnih, ki pomagajo povezati besede v stavku in besedilu, niso dali interesa svoje funkcije. Te besede ne služijo nikomur in ne pomenijo ničesar. Kaj je potem? To so najpogostejša čustva, ko nimamo dovolj besed, da jih izrazite bolj jasno. Recite: "Ah!", In vsi bodo razumeli, da nas je nekaj presenetilo. Slišali bomo: "Shh!", In takoj tiho, ker ta beseda pomeni prenehanje pogovorov ali kakršnih koli dejanj. Kazni z vmešavanjem so bolj čustveno in veliko globlje prenašajo, kaj besede ne morejo vedno reči.

Primerjaj: "Oh, boli!" In "To me boli." Obe stavki pomenita enak pomen. Vendar pa prvi prenaša trenutni občutek osebe, drugi pa pomeni podaljšan občutek bolečine. Dovolj bo, da se zgodi, in tisti, ki so blizu nas, nas bodo razumeli.

Izvor

Izrazi "Onomatopejske besede" in "Interjection" so se pojavili zelo dolgo nazaj, že v začetku sedemnajstega stoletja. Lingvist Smotrytsky jih je predstavil leta 1619. leta. Potem jih je imenoval "mešanica", torej med besedami. Pravzaprav so.

Nekateri so bili, kot pravijo, spontano, iz naših krikov. Na primer, kot so "A", "O", "Fu", "Ah", nimajo določene zgodovine izvora. To je naša neprostovoljna reakcija na dražilno.

Vsi vedo, da beseda "Bayu-bai" vzame korenine iz starodavne ruske besede, da bi rekli (bayat). Tako je starš, kot da bi bil obsojen, da je zaspal.

Znana beseda "allo", ki jo izgovorimo, odgovori na klic, je prišla k nam iz Anglije. Njegov neposredni pomen je zdravo, kar pomeni, "Pozdravljeni". Če poberejo telefon, sporočamo, da slišimo sogovornika, medtem ko ga pozdravljamo.

Sodoben slen vsako leto ustvarja vse nove onomatopejske besede in vmešavanja. Pojavile so se oblike "Oops", "Cool", "Blah-blah". Vsi so povezani z našimi znanimi "Ah", "Wow", "Da-Da".

To pomeni, da sčasoma nekatere intervencije izginejo, druge pa se nadomestijo, bolj relevantne do danes.

Ustvarjanje besed

Kot katerikoli del govora imajo medsebojne lastne posebne oblike izobraževanja. Razlikovajte naslednje:

• S pomočjo nalepk. Iz besede "A" je nastala bolj privlačna "Ainka".
• Prehod iz ene ure v drugi: "Oči! "(Iz im.susch.)," Stunned! "(Iz glagola)," Cool! "(Iz prislovnega).
• Concatenation: "Tukaj ste in naprej", "In ne reci."
• Dodatek: "Kiss-kis".

Različni načini oblikovanja besed dokazujejo, da ta del govora ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.

Struktura

Razvrstite več vrst interference, odvisno od tega, koliko delov sestavljajo. Prva skupina je preprosta. V njihovi strukturi je samo ena beseda in en koren. Primeri: "Oh," "Žalosten," "Eh."

Naslednja vrsta se imenuje zapletena. To ime so prejeli, ker so sestavljene iz več korenin. Na primer: "ah-ah-ah," "da-da-da", "oče svetlobe", "oh-go".

Zadnja skupina v strukturi so sestavljene interakcije. Nastanejo iz nekaj preprostih besed: "žal, ah," "tu je za vas in znova." Ta skupina praviloma izhaja iz imen samostanov, katerim se dodajajo interakcije.

Vrste

Sprejemamo jih, da jih razdelimo na več tipov.

1. Spodbuda. So zamenjavo smiselno besedo, znak, da je čas za ukrepanje: "Hej, povej mi, kako se vozi tu" "Tiho, tiho pravijo - spanje otroka.« »Pridi hitro!"!
2. Čustveno. Takšne besede nehoteno izbruhnejo osebe, ko je presenečen ali prestrašen: "Oh, kako lepo je!" "Oh, kakšna močna nevihta!"
3. Etiquette. Niso vsi vemo, da se znane besede "Pozdravljeni", "Zbogom", "Hvala" nanašajo na razred interesa. Nimajo samostojnega pomena, prenašajo le našo vljudno intonacijo. Na primer: »Prosim, pojdite na sprehod, hvala lepa za vašo pomoč! Zdravo, prijatelji!«

Brez besed te skupine težko izobraženi človek si lahko predstavlja svoje življenje. Pomagajo ne samo pri okraševanju našega govora, temveč tudi na določen čar.

Ločila

Kako ta del govora ločuje to pismo? Ponudbe z vmešavanjem praviloma imajo zapise.

Na primer: "Oh, kako hitro so dopusti počitnice!" Po čustvenem besedilu je postavljena vejica, kot stoji na začetku stavka. Takšni primeri: "Vau, koliko vas je tukaj!", "Fu, kako je grdo z vaše strani."

Posebno mesto zavzemajo za medmet "O". Kot se uporablja v povezavi z drugimi besedami, ni ločen z vejicami: "Po zraku, kot ste čist!« »Oh, ne, prisiljeni v tem primeru, da zavrne".

V stavek "No, kako se pomislim in pokličem?!" Se beseda "dobro" ne izstopa, ker ima vrednost dobička. Če označuje trajanje ukrepa, ga mora ločiti z vejico: "No, ne vem, kako dolgo bo to trajalo."

Vmešavanje "kaj", ki se uporablja kot najvišja stopnja nečesa, ne izstopa: "Kakšen lep večer!", "Kakšna si sloboda!"

Onomatopoetične besede in njihova razlika od vmešavanja

Posebna kategorija so besede, ki posnemajo vse zvoke. V nasprotju z vmešnjami nimajo čustvenosti same po sebi. Njihova glavna naloga je prenašati podoben zvok. Na primer, se črka ura prenaša na črko z besedo "Tick-on". Ko slišimo hroglico, ki jo letijo, bomo letalo reproducirali kot "Zhzh". In obstaja veliko takih primerov.

Poleg tega ta del govora aktivno sodeluje pri oblikovanju različnih besed: gav - bark, grunt - grunt, chi - chi - kreten.

Najpomembneje je, da je njihova razlika med vmešavanjem drugačna vloga v jeziku. Na prvi pogled so zelo podobni. Vendar ni treba biti zmeden, ker onomatopejske besede ne izražajo čustev in čustev osebe. Samo ponovi zvok.

Ranks

Onomatopoetske besede v ruščini so razdeljene na več podvrst:

• Glas živali (vključno s pticami) doodle (petelin) Meow (mačka), yy (sova), majceno (malo miško).
• Naravni zvoki: bah-bah (grom), bum (nekaj je padlo), pšš (šokanje vode).
• Imitacija glasbenih instrumentov: ding-dong (zvončki), trance (igranje kitare).
• Zvoki, ki jih izdajo ljudje: hrum (tam je korenček), top-top (nekdo gre), tsok (na petah).

To so najpogostejše kategorije tega dela govora. Onomatopejske besede in vmešavanja tvorijo posebno skupino v ruskem jeziku, ki se ne nanaša niti na neodvisne niti na uradne.

Sintaktična vloga

Zelo je zanimivo, da so v redkih primerih takšne majhne besede lahko različni člani stavka. Vbrizgavanje in onomatopejske besede, katerih primere smo večkrat pokazali zgoraj, so:

• Opredelitve. Na primer: "Aye da počitnice!" V tem primeru vmesnik "Aye da" odgovori na vprašanje "Kaj?", Zamenjuje besedo "Čudovito".
• Dodatek: In nenadoma v oddaljenosti smo slišali tiho "Ay!".
• Predikat: In vrata nenadoma - "Hang!"
• Predmet: In potem je bilo glasno "Uro".

Vloga interkesij in onomatopejskih besed v govoru

Brez teh na videz preprostih besed bi bil naš jezik zelo osiromašen. Navsezadnje se večinoma oblikuje impulzivno, ne glede na našo željo. Pokličite po pomoč, se vpražite s strahom, čudite se na dejanje - vse to so vmešavanja, onomatopejske besede. Odsevni znaki na prvi smo razmišljali prej. Ampak zvoki, ki jih izda nekdo ali karkoli, ne izstopajo pisno. Če je potrebno, se v stavke nahajajo samo ponudbe, kjer je neposreden govor.

Govor s to kategorijo postane bolj čustveno. Težko je zadržati veselje, ko se je nekaj zgodilo, da smo dolgo čakali. Na primer: "Wow! Končno se je zgodilo! ". Ali v težkem trenutku, ko oseba nehote vzhimi: "Oh, nič se ni dobro zgodilo."

In kako prenašate zvoke, ki jih objavljajo živali? Samo s pomočjo posebnih besed. Brez njih je to skoraj nemogoče. Takšne besede ponavadi prenašajo podobne zvoke, kot so košanje krave ali grunjenje prašiča.

Vaje

Za utrditev pretehtanega materiala otroci opravljajo posebne naloge, ki ponavljajo onomatopejske besede. Vaje na njih in na vmešavanja so ponavadi nezapletene.

1. Na primer, morate določiti izpust določene skupine: "Ah!", "Oh!", "Očetje!". Z vsemi indikacijami, to so čustvene interakcije, preproste v strukturi.
2. Poiščite onomatopejeve besede v stavkih.

"Slap-slap" - slišali so se izven okna. "Chick-chirik" - tako vrabice pritegnejo pozornost. Približuje se platformi, vlak je pel: "Tu-tu."

1. Ugotovite, kakšni zvoki lahko proizvedejo violino, pes, kobile, krono, zehanje človeka, padejo na tla predmeta, tresenje od mraza.
2. Za razliko, vmešavanja ali imitativne besede se uporabljajo v stavkih:

- Pozdravljeni, moji tovariši.

- "Bach!" - je bil slišan v tišini.

- Daj no, pohiti že!

- "Chick-chick!" Tako smo poskušali poklicati male ptice.

- Oče-luči! Kaj nam je govoril "Ba-bah"!

Vaja za stavke z onomatopejskimi besedami, kot tudi intervencije, je lahko zelo raznolika. Ampak večinoma običajno ne povzročajo težav med študenti.

Morfološka analiza

Kot katerikoli del govora imajo ti dve majhni podskupini svoj algoritem razčlenjevanja. Hkrati je popolnoma identična.

• Določimo del govora.
• Označite morfološke pranke:

- Struktura

- bit po vrednosti

- nespremenljivost

• Vloga v stavku.

Predstavljamo primer analize. "Tukaj si! Niso počakali na dež, ampak zalival je vodo! "

1. Tukaj in na - vmešavanje.
2. Sestavljena struktura (nekaj besed).
3. Čustveno, preseneča presenečenje.
4. Nepremostljiv (ne more biti niti ne nagibati niti ovirati)
5. Ne igra sintaktične vloge v stavku, saj ne nadomešča neodvisnega dela govora.

Naslednji primer: In tukaj - "Zipper-zadrgo!" - žoga je odletela mimo nas.

1. Onomatopejska beseda (oddaja let lopute).
2. Kompleks, sestavljen iz dveh ponavljajočih se baz.
3. Izpust je zvok nežive narave.
4. Nezmožnost.
5. Stavek bo okoliščina (odgovori na vprašanje "kako").

Še en primer: Kakšno nezaželeno si?

1. Ustreznost
2. Enostavno, iz ene besede.
3. Čustveno, prenaša ogorčenje.
4. Nezmožnost.
5. Okoliščina (nadomešča besede "zelo" ali "zelo").

Zaključek

Črkovanje onomatopejskih besed in takih podobnih interakcij običajno ne povzročata težav. Vsi izražajo čustva ali zvoke točno, kot jih slišimo. Ne smemo pozabiti, da se ponavljajoče se baze, kot je hav-gav, vedno zapisujejo prek vezaja.

Zaradi spontanosti v njihovem izobraževanju so sestavni del našega življenja. Otroci, ki ne morejo govoriti, kričijo matere samo določene zvoke. Starše vodijo tisto, kar njihov otrok želi. Ko postanemo odrasli, še naprej uporabljamo te dele govora. Nihče nas ne more prisiliti, da ne bi izrazili lastnih čustev. In zvoki narave? Lahko jih pokažemo vsem, vendar ni vedno lahko pisati na papirju. Za to obstajajo onomatopejske besede. Z lahkoto ponovijo tisto, kar slišimo, le s pisanjem.

Brez tako navidezno nepomembnih delov govora preprosto ne moremo storiti. Vsakodnevno srečanje z njimi v ustnem govoru moramo nekaj pisno uporabiti.

Ne zamenjajte jih s servisnimi deli govora, na primer z delci. Včasih so zelo podobni drug drugemu. Treba je spomniti enega nespremenljivega pravila: te besede izražajo čustva, občutke in zvoke. Nobena druga skupina govora ne more storiti tega. Kot pravijo, za vsako svojo lastno potrebno vlogo.