Vmes je pomemben del govora

Besede za vmešavanje so uradni deli govora, ki nimajo številnih slovničnih značilnosti, tako da jih je mogoče šteti za neodvisne: nimajo kategorij številk, spolov, se ne nagibajo in se ne spremenijo v primerih in številkah. In v vlogah nimajo najpomembnejše vloge. In vendar ne morete storiti brez njih, še posebej v ustnem govoru.

Dejstvo je, da je vmešavanje del govora, ki izraža čustvo, ne da bi ga poimenovali, v drugačnih kontekstih pa je pomen lahko drugačen, tudi če je beseda enaka. Poleg tega lahko izrazijo poziv k ukrepanju. Večina raziskovalcev verjame, da se temu razredu lahko pripisujejo tako imenovane »vljudne« ali »etikete«.

Ustreznost ni dobro preučevan jezikovni pojav. Kljub temu so razdeljeni v tri precej različne kategorije: čustveni, imperativni in etiket. Prva kategorija vključuje takšne vmešavanja, katerih primere takoj prihajajo na misel vsem: "ah," "oh," "hura" in tako naprej. Druga kategorija vključuje različne "hej", "tsyts", "kysh" in podobne besede. Etiquette vključuje formule vljudnosti - "zdravo", "oprosti", "oprosti" in druge.

Očitno je, da so nekatere besede prešle v kategorijo medsebojnih interakcij neodvisni deli govora, zato jih imenujemo derivati. Obstajajo tudi neizpeljani derivati, ki se zdijo enostavnejši. Običajno samostalniki in glagoli prehajajo v kategorijo uradnih, vendar v teoriji praktično vsaka beseda lahko preide v kategorijo "Ujemanje" v tej ali drugačni situaciji.

Ta pojav je bolj pogost v ustnem govoru kot v pisnem govoru, vendar je za fiktijo tudi običajno uporabiti take besede. Še posebej pogosto se uporabljajo v kombinaciji z žargonom in sledenjem besed iz tujih besed. To je še posebej očitno v najstniškem okolju. Globalizacija je v ruski jezik prinesla besede "wow", "ok" in številne druge. Mimogrede, zanimivo je, da vmešavanje ni univerzalna kombinacija zvokov za vse jezike. Ponavadi so podobni, vendar se pogosto razlikujejo. Na primer, nujno vmešavanje, ki zahteva rusko zvoke, kot je »ts-c-s«, v angleščini - »tišina« in v nemščini - »pst«. V svojem zvoku je nekaj podobnega, verjetno v tem primeru na začetku je bila onomatopeja.

Mimogrede, z njim se zmedejo vmešavanja. Pravzaprav jih je dokaj enostavno razločiti - onomatopeja ponavadi nima nobenega smisla, razen slike določenega zvoka. To pomeni, da so "replike" vseh živali, pa tudi besede, namenjene prikazovanju določenega zvoka (npr. "Clap", "bang"), se bodo nanašale na to kategorijo.

Še ena zanimiva točka: pri preučevanju tujega jezika se med seboj skoraj ni treba posvetiti pozornosti. Zaradi te okoliščine (ali številnih drugih razlogov) tudi po dolgotrajnem prebivanju v državi študijskega jezika človek še vedno uporablja čustvene interese v svojem maternem jeziku. Drug možen razlog je lahko narava izvora teh zvokov - pobegnejo nezavedno, refleksivno.

Vdihovanja so izredno pomembna v našem življenju. Niso vedno opazne, ampak pomagajo narediti govor bolj živahno in čustveno.