Asimilacija je jezikovni pojav

V jezikoslovju, asimilaciji in razgraničenju so fonološki izrazi. S tem mislimo na proces urejanja ali razstavljanja zvokov, ki so v soseski. To pomeni, da so povsem nasprotne v smislu.

Asimilacija - to je jezikovni pojav v ruskem jeziku, kadar so v eni sami besedi ali kombinaciji njihovih zvokov podobni drug drugemu. Ima več vzrokov. Glavni razlog, na katerega se pojavlja asimilacija, je skladnost artikulacije sosednjih zvokov. Zaradi takšne bližine nekateri pridobijo lastnosti drugih. Asimilacija je pojav, ki ima več manifestacij. Odlikujejo se praviloma več tipov:

1) Namestitev. To je takrat, ko se gibanje govornega aparata, ko se govori zvočni signal, prilagodi na artikulacijo drugega. To se pogosto dogaja s soglasniki. To so zvoki, ki izgovarjajo, katera oseba usmerja vrh jezika navzgor. Na primer, v besedi "šala" se "t" prilagodi "sh", ko se izgovori.

2) Coarculation. Se manifestira kot medsebojni vpliv zvokov v soseski. Na primer, kaj se zgodi s soglasnikom, ki se sooča z samoglasniki "o" ali "y"? Uničen je, ker so potrebna gibanja za izgovorjavo dveh sosednjih zvokov hkrati.

3) asimilacija sama. To je pojav, v katerem so zvoki, ki se nahajajo blizu ali v soseski, v takšni meri, da povzročajo spremembo fonemične sestave določene besede. To se lahko šteje kot posledica dveh prejšnjih procesov, saj ima vidnejše rezultate.

Vendar bi bilo napačno upoštevati asimilacijo samo z vidika fiziologije. Dejstvo je, da z mesta artikulacije sta vedno dve, in ne ena, samo različica izgovora. Na primer, lahko vzamete besedo »razširi«. Izgovarja se kot čista: pa (sh) in ra (shh).

Odvisno od tega, kakšen zvok iz obeh se je primerjal, razlikovati:

- regresivno asimilacijo. V tem primeru se drugi zvok pozitivno izkaže za močnejši in prvi je izrazito podoben. Ta vrsta asimilacije v ruskem govoru je zelo pogosta. Na primer, v besedi "pravljica" zvok "z" postane gluh za "k";

- progresivna asimilacija. V tem primeru je prvi zvok močnejši in je slednji podoben. Ta pojav se v ruskem jeziku ne pojavlja.

Asimilacija je lahko tudi delna in popolna. To je odvisno od rezultatov asimilacije. Če so zvoki, ki so povezani v besedni kombinaciji ali v eni besedi, med seboj drugačni samo z eno značilnostjo, potem poteka njihova popolna asimilacija. Na primer, v besedi "dati" se zvoki "t" in "d" razlikujeta le v smislu izraznosti in gluhosti, zato je "t" popolnoma podoben "d" in beseda se izgovori "o (dd)." Če obstajajo razlike pri nekaterih drugih lastnostih, je asimilacija le delno izpolnjena. Na primer, v besedi "beat off" se zvoki "d" in "t" razlikujejo ne samo v izraženi brezglasnosti, temveč tudi v trdoti, mehkosti, v posebnostih gibanja govornega aparata, ko so izgovorjeni.

Asimilacija v angleščini ima lastne značilnosti. V njem se manifestira ne toliko zaradi izgube zvokov ali po podobnosti, kot s spremembo v kraju, kjer je pregrada oblikovana. Na primer, soglasniki "s, z, n, t", katerih izgovorjenje se izvaja na alveoli, preden se nekateri drugi soglasniki premaknejo v zobno vrzel. To poenostavi izgovor prejšnjih zvokov.

Jasno je, da je asimilacija proces, ki ima fonetično naravo. Zato sčasoma povzroča drugačno stopnjo fonologije. Prisotnost asimilacije v besedo ali njena odsotnost vodi v dejstvo, da imajo isti zvoki v njej različne znake.