Tržno ravnovesje

Tržno ravnotežje - to stanje gospodarstva, ko je količina blaga, za katero obstaja stalno povpraševanje po določeni ceni, enaka količina blaga, ponujenega v prodajo po zahtevani ceni.

Del gospodarskega prostora, v katerem se nahajajo interesi prodajalcev in kupcev, se imenuje gospodarsko območje. V običajnem življenju lahko nakup in prodaja blaga poteka povsem po različnih cenah, omejeno z zgornjo mejo cene povpraševanja in spodnjo mejo dobavne cene. Cena takšne realne transakcije določajo številni dejavniki: povezava sil (monopol ali monopsony) - neracionalnost vedenja zaradi pomanjkanja izkušenj ali slabo poznavanje udeležencev transakcij.

V tem gospodarskem prostoru obstaja stabilna točka (ali tržno ravnovesje), ko niti kupec niti prodajalec ni donosno spremeniti ugotovljenega stanja. Na tej točki je optimizacija vedenja na trgu.

Cena, po kateri ponujeni izdelek na trgu ustreza povpraševanju po njem, se imenuje ravnovesje. Ustrezni obseg predlaganega proizvoda na trgu je ravnovesni predlog.

Ravnotežna cena je na presečišču krivulj ponudbe in povpraševanja. To je najboljša cena. To pomeni, da če bi tržna cena padla pod ravnotežje, bi to pomenilo pomanjkanje blaga, in če se dvigne nad ravnovesjem, bo prišlo do prevelike zaloge z neizvedljivimi izdelki. V obeh primerih začne delovati tržni mehanizem, pritisk na cene od spodnje in zgornje strani, da bi dosegli ravnotežno ceno.

Tržno ravnotežje ostanejo tako dolgo, dokler ne-cenovni dejavniki, ki vplivajo na premike v časovnem razporedu povpraševanja in dobave, ostajajo stabilni. V normalnem gospodarstvu so ravnovesja nihanja začasne narave. Zaradi nihanj cen bi bilo treba na koncu določiti novo ravnovesno ceno. To je glavno načelo delovanja trga.

Na mikro ravni se razlikujejo dve vrsti ravnovesja: zasebno in splošno ravnovesje trga.

Ravnotežje zasebnega trga Ali je situacija, ko javno agregatno proizvodnjo sestavljajo ločene skupine proizvodov, ki jih proizvajajo posamezni proizvajalci, in jih uresničujejo posamezne skupine prebivalstva.

Splošno tržno ravnotežje Ali je situacija, ko obstaja korespondenca med javno skupno proizvodnjo in skupno vrednostjo nacionalnega dohodka, ki je namenjen porabi prebivalstva, tj. Ravnovesja med kupno močjo prebivalstva in količino, ki jo je predlagala blago in storitve.

Tržno ravnotežje velja za stabilno, če odstopanje od nje pomeni hkratno vrnitev v prvotno stanje. V nasprotnem primeru je ravnotežje nestabilno.

Takratni saldo označuje položaj, ko se dobava na trgu ne spremeni.

Na stanje na trgu neposredno vpliva davčna politika, ki jo zasleduje država. Vpliv davkov na tržno ravnotežje se zmanjša na delovanje naslednjega mehanizma.

Davki urejajo dohodke družbenih slojev prebivalstva. Dodatni prihodki vplivajo kupna moč sektor nedržavnega gospodarstva. Hkrati povečanje davkov vodi v zmanjšanje dohodkov podjetij in gospodinjstev ter njihove možnosti porabe in varčevanja. Znižanje davčnih stopenj pozitivno vpliva na dohodek gospodinjstev in podjetij, kar vodi k spodbujanju povpraševanja.

Davki so stroški, ki privedejo do zvišanja cen blaga, preusmerijo se na proizvajalce in nato na potrošnike.

Ni pomembno, ali prodajalec plača davek ali kupec, v vsakem primeru vpliva na stanje krivulj ponudbo in povpraševanje. Če kupec plača, se bo povpraševanje zmanjšalo, če se prodajalec zniža.