Moral, ki nosi fable `The Crow and the Fox` Krylova IA

Fable je pripoved majhne velikosti, napisana predvsem v satiričnem slogu in ima določeno semantično obremenitev. V sodobnem svetu, ko pogosto pohvale pogore in vrline, nasprotno, niso v časti, ta vrsta ustvarjalnosti pridobi posebno nujnost in je najbolj dragocena. Ivan Andreevič Krylov je eden od izjemnih avtorjev, ki delajo v tem žanru.

Fable "Vrana in lisica"

Krylova je vedno ugodno razlikovala od drugih fabulistov, da ve, kako dobesedno v istih 20-50 vrsticah razkrije res dramatično zgodbo. Heroji njegovih del so bralcu predstavljeni živi, ​​njihovi junaki so dolgo zapomnjeni.

Fable "Crow and Fox" Krylov je bil prvič objavljen v literarni reviji "Dramatic Herald" leta 1908. Vendar pa je ploskev, vzeta po svoji osnovi, znana iz antičnih časov. Glupa vrana in laskav lisica se zdaj pojavita v književnosti različnih narodov. V vseh podobnih delih je mogoče izslediti eno in isto moralo, ki prikazuje vse jezike laskanja in ozkega uma osebe, ki jo vrednoti. Fable "Vrana in lisica" Krylov se dobro razlikuje po tem, da ni krivec sam, ki je kriv, ampak tisti, ki veruje v njegove besede. Zato je Crow prikrajšana za vse, medtem ko je Fox zaslužil njen "kos sira".

Basnice Aesop in Lessing

Kot je bilo že omenjeno, poučne zgodbe o črni krilati ptici in rdečem goljufijam ni mogoče imenovati novega. Pred Krylovom so ga uporabljali številni avtorji, najbolj znani pa sta Aesop in Lessing.

Aesop, ki je živel v VI. Stoletju pred našim štetjem, je verjel, da njegova fable "The Raven and Fox" velja za "nerazumnega človeka". Tudi njegov lisica, za razliko od Krylov, ne pobegne takoj, temveč se prvi izsuši pri ptici, ki je izgubila hrano. Druga nepomembna razlika med obema izdelkoma je kulinarična navada vrana. Besede basne "Vrana in lisica" Krylov: "Krik nekje bog je poslal kos sira." V Aesopu Crow ni poslal Crow, vendar je ptica sama ukradla kos mesa.

Lessing, ki je sodobnik Krylov, je šel malo dlje od Aesopa in zastrupil meso, ki ga je ukradla ptica. Tako je želel kaznovati lisico, ki sčasoma umre zaradi strašne smrti zaradi njene podobe in laskanja.

Nacionalna identiteta IA Krylov

Mnogi raziskovalci Krylovove ustvarjalnosti so po analizi fasete "Vrana in lisica" ugotovili, kako uspešno je odražal značaje, značilne za opisano obdobje. Ta značilnost je kljub vsem svojim pravljičnim značajem značilna za druga njegova dela. Iz tega razloga se Ivan Andreevich imenuje oče ruskega realizma.

Preprosta in razumljiva ploskev fanov ni izgubila pomembnosti za mnoge generacije. To je posledica dejstva, da je Krylov kot osnovo svojega dela upošteval glavne pomanjkljivosti in slabosti človeka in ostali enaki kot njegovi sodobniki.

Živi ruski jezik, na katerega so napisane vse basne Ivana Andreeviča, je brez prekomerne prefinjenosti. Vsem brez izjeme je razumljivo. Da bi bralec bolje spoznal lekcijo, zaključeno v fasci, avtor na koncu dela vedno vodi njeno moralo. Eden od redkih izjem je fable "The Crow and Fox". Krylov v njem bolj zanima proces, kako se Crow, pod vplivom laskanja, začne počutiti njenega pomena in superiornosti.

Zaključek

Bogata dediščina, ki jo je pustil Ivan Andreevič Krylov, bo vedno ostala narodna zakladnica duhovne Rusije. Njegove baske so upravičeno vključene v zlatega literarnega sklada naše države in se preučujejo v šolskem kurikulumu. Čeprav obstajajo takšna dela, obstaja tudi upanje, da se bodo ljudje lahko znebili pogostih in se povzpeli nad materialno komponento življenja.