Ivan Kotlyarevsky, `Aeneid`: zgodba o pisanju in kratek povzetek

Sodobni ukrajinski jezik morda ne bi obstajal, če ne bi bil Ivan Kotlyarevsky, ki je napisal neverjetno humoristično pesem "Aeneid". Zahvaljujoč temu delu je bil živi jezik ukrajinskega ljudstva končno prenesen na strani knjig. Vendar to ne privabi samo bralce "Aeneida", temveč tudi veselo vznemirljivo zgodbo in svetle, dobro napisane znake.

Ivan Kotlyarevsky: kratka biografija

Ivan Petrovič Kotlyarevsky se je rodil v Poltavi, v družini pisarniškega uradnika, septembra 1769.

Ko se je mladenič obrnil enajst, ga je poslal na študij na teološki seminarji. Po šoli je Ivan Kotlyarevsky, da bi si zaslužil, preživel zasebne lekcije za potomce lokalne mlajše plemstva. Nekaj ​​časa je postal sedež v Poltavski kanclerki in tam delal približno štiri leta.

Med rusko-turško vojno je Kotlyarevsky aktivno sodeloval pri obleganju Izmaila in celo dobil častni red. Po koncu vojne se je upokojil in se vrnil v Poltavo.

Ko Ivan Petrovič tridesetih, je prejel paznik v enem od Poltava šole za otroke iz revnih plemiških družin, ki ne morejo plačati za študij na visokih šolah vredna svojega položaja.

Med francosko-rusko vojno leta 1812 je Kotlyarevsky aktivno sodeloval pri obrambi Poltave, po tem, ko so sile lokalnih mladih pridobili dovoljenje za organizacijo kozackega polka.

Po vojni me je odneslo gledališče. Leta 1816 je začel usmerjati brezplačno gledališče Poltave. Zaradi pomanjkanja vrednega repertoarja je sam začel pisati. Torej pod njegovim injekcijskim peresom sta prišla dve igri: Natalka-Poltavka in Moskal-Charivnik.

V starosti 69 je umrl Kotlyarevsky. Pokopan je bil v Poltavi.

Zgodovina pisanja "Aeneidi"

Tudi med vojaškimi službami je Ivan Petrovič imel idejo, da napiše pesem o kozaksih. Poznavanje tudi klasične literature, kot tudi ima velik talent rime, sem se odločil na podlagi zgodbi "The Eneido" rimski pesnik Vergil, da ustvarijo svoje lastno delo Kotlyarevskega.

"Aeneid" Virgil nekaj let prej je bil ruski pisatelj Nikolaj Osipov prevedel v rusko v precej prostem slogu, ki je navdihnil Kotlyarevsky. Vendar pa je Ivan Petrovič obrnil glavnega junaka Aneasa v kozaški pesmi in sam napisal pesem v običajnem pogovoru, ki ga nihče v Ukrajini ni storil pred njim.

Leta 1798 so v Sankt Peterburgu objavili prve tri dele pesmi. "Eneido" Kotlyarevskogo takoj pridobil popularnost, ne samo njena zgodba, ampak tudi začinjene humor, ki ga je pesnik velikodušno dobavlja svoje delo pritegnila bralce. Poleg tega je bilo napisano v ukrajinskem jeziku, bilo je eksotično za rusko govoreče prebivalstvo v državi.

Celotna pesem je bila objavljena šele po smrti pesnika leta 1842. Omeniti velja, da se zadnji trije deli v slogu in humor razlikujejo od prvega, čutijo določeno "zorenje" Kotlyarevsky.

"Aeneid": kratek povzetek prvega, drugega in tretjega dela

V prvem delu pogumen Cossack Enej po uničenju rodu iz Troje na nasvetu svoje matere, boginje Venere (je njegov pokojni oče, ko ji je pomagal osvojiti argument v drugih boginj) se pošlje Trojanci v novi deželi, da njegovo kraljestvo ni. Vendar pa Juno, sovražna družina Aeneas (bila je med poraženci Venera boginje), poskuša popraviti heroja vse vrste umazanih trikov. Toda Venus, pritisnil oče Zevsa, izve, da je Aeneu namenjena velika usoda - postal bo ustanovitelj velikega kraljestva.

Medtem Aeneas in njegovi spremljevalci pridejo v Carthage, kjer se pogumen kozjak zaljubi v kraljico Didu. V njenih rokah junak pozabi vse: tako o žalosti in o veliki prihodnosti. Potem ga Zevus pošlje Merkurju, ki prisili Aeneas, naj zapusti svoje ljubljene. Dido, ne da bi trpel takšno izdajo, samomor.

V drugem delu Juno-a, ki je preganjal, trojanske ženske pogorejo ladje, medtem ko se na Siciliji praznujejo moški. Vendar pa bogovi pošiljajo dež na zahtevo Aenea, nekatere ladje pa ostanejo nedotaknjene. Kmalu v sanjah, da Aeneu pride njegov pokojni oče Anhiz in ga prosil, da ga obiščejo v peklu.

V tretjem delu Aeneas po dolgem iskanju in s pomočjo Sibylla najde pot v pekel. Ob videl grozote podzemlja in se srečal z dušo mrtvih rojakov, in Dido in njen oče, junak z dragimi darili in ugodnimi prerokbe ugasne znova.

Povzetek četrtega, petega in šestega dela "Aeneida" (napisan veliko pozneje)

V četrtem delu Aeneas pluje do otoka kralja Latina. Tu začenja prijateljstvo z njim in namerava dati lepo hčerko Lavinia za lepega novega soseda. Vendar pa je nekdanja deklica dekle - King Turn - s pomočjo povsod Juno začela vojno proti latinščini. Medtem, pomilujoča boginja lazno prilagaja latinino ženo proti trojancem in se vsi pripravljajo na vojno.

V petem delu Venera prepriča bog kovač Vulkan naredi Aeneas čudovito orožje. Za zmago v vojni trojanci prosijo za pomoč sosednjih ljudi. Juno opozarja, da se obračate na čas začetka napadov Aeneas. In dva trojanski bojevniki - Niz in Euryal - potujejo skrivaj v sovražni tabor in ubijajo številne sovražnike, medtem ko sami propadejo. Kmalu so trojanci uspeli spremeniti Turn v polet.

V zadnjem delu pesmi se Zevs spozna na trike vseh bogov in jim prepoveduje, da se vmešava v usodo Anea. Vendar pa je Juno, ki je prišel k njegovi ženi Zevs, zalival in ga spal. In potem, s pomočjo luknje, rešil Thurnovo smrt. Aeneas se strinja z Turnom in Latino o poštenem dvoboju, ki mora določiti izid vojne. Juno se trudi, da bi uničil Aeneas, vendar jo Zeus ujame in prepoveduje moteče, in dodal, da bo po smrti Aeneas z njima na Olympusu. Aeneas odkrito premaga Turn in po nekaj oklevanju ga ubije.

Znaki Aeneida

Glavni lik pesmi je sin Venere in troja kralja Anhiza - Aeneas. Je pogumen kozak, pogumen, odločen in vesten bojevnik, človeške slabosti pa mu niso tuje. Torej, Aeneas ne moti pitja in sprehod s prijatelji. On je tudi ljubitelj ženske lepote. Aeneas pozabi vse, ko je zalotila afero s kraljico Dido. Ampak kasneje ga zlahka vrže po ukazih bogov. Kljub vsem pomanjkljivostim, po potrebi Aeneas lahko pokaže tako diplomacijo kot iznajdljivost. Pri tem junaku je zgrajena vsa pesem "Aeneid".

Znaki, ki ostanejo v pesmi, niso tako živahni. Torej, glede na Dido je klasična ženska utelešena. Je inteligentna, vesela in naporna, a kot vdova sanja o močnem človekovem ramenu. Ko je zajela Enejsko srce, se je kraljica začela obnašati kot žena v komedijah: bila je ljubosumna in se prisegla z njim.

Kralji Latinske in Turn imajo nasprotni znaki. Prvi je pohlepen in strahopeten, poskuša se izogniti vojni z vsemi sredstvi. Druga, nasprotno, je drzna, pompozna in arogantna. Zaradi te pomocnosti zlahka uspe uporabiti Juno.

Posebno zanimanje je značilnost žene Latina - kraljica Amata. Ženska, kot je Turn, je prav tako ponosna in pompozna. Toda medtem ko je neverjetno pameten in zvit. Vendar se, kot Didona, zaljubi, začne neumnost.

Omeniti je treba znake dveh trojanskih kozakov - Nisa in Euryal. Po žrtvovanju svojih življenj so uničili številne sovražnike. Možno je, da je pri ustvarjanju teh slik uporabil svoje spomine na rusko-turško vojno Kotlyarevsky.

"Aeneid" je nepredstavljiv brez glavnih junakov-bogov. Prvi izmed njihovih gostiteljev je najvišja boginja Olympus Juno - glavni nasprotnik Aeneas. S svojim srcem sovraži glavnega junaka, sanja o njegovi apnenci. Za dosego svojega cilja je Juno pripravljen za vse in se ne ustavi pred neposredno prepovedjo njenega moža. Kljub vsem trikovam se prerokba o Aneasu uresniči.

Druga junakinja, boginja Aeneida, je Venus. Boginja se počuti kot prava skrbna mama. Ona gre za vse dolžine, da ji pomaga Aeneas: nasprotuje Junu, zapelje Vulcan in celo včasih ugovarja z Zeusom.

Zeus v "Aeneidu" je upodobljen kot tradicionalni šef - pije in sprošča se. Kljub vsem svojim opozorilom, jo ​​boginja redko posluša in poskuša obkrožiti s podkupovanjem in povezavami.

Prevod "Aeneid" v ruščino

Danes je veliko polemike o jeziku, v katerem je napisal "Aeneid" iz Kotlyarevskega. Torej, nekateri napačno verjamejo, da je Ivan Petrovich najprej napisal svojo pesem v ruskem jeziku, kasneje pa je prevedel. "Aeneid" pa je bil dejansko napisan v ukrajinščini (mali ruski, kot so takrat rekli), vendar pa je avtor še ni imel ločene abecede, avtor je uporabil ruska pisma.

Ampak popolni prevod "Aeneid", ki ga je Kotlyarevsky napisal v ruski, je naredil I. Brazhnin.

Mimogrede, ne mešajte dela Osipova in tistega, ki ga je napisal Kotlyarevsky. "Aeneid" v vsakem od avtorjev je ločeno, samostojno delo. Vendar pa pri pisanju in Osipov, in Kotlyarevsky uporablja kot primarni vir pesmi Virgil.

Leta kasneje, veliko besed, dogodke, stvari in dogodkov, navedenih v "Eneido" izgubila svoj pomen, če ne potonila v pozabo, zato sodobni bralci ne razumejo vse, kar je opisano v svoji pesmi Kotlyarevskega. Zdi se jim, da je »Aeneid« le zabavna pesem z starodavnimi psovci. Toda hkrati še vedno ostajajo ljubljeni vsi Ukrajinci, in ne le z njimi.