Elchin Safarli `Sladka sol bosforja`: povzetek, zgodba in mnenja

Vsaka stran romana "The Sweet Salt of the Bosphorus", ki jo je Elchin Safarli prežeta z vonjem Istanbul, očarljivo vzdušje vzhoda, arome začimb in eksotičnih jedi. Turška prestolnica, z očmi avtorja, je zunaj živahna in rahlo zahtevna, skrivnostna in lepa, včasih pa gluha in polna obupa. Njeni prebivalci se presenetljivo razlikujejo drug od drugega in bralcu pokažejo neverjetne resničnosti turške resničnosti: tradicije, običaji in življenje. Njihove usode so jed iz lepe zgodbe ljubezni, obupa, izpolnjenih upov in uničenih življenj, gosto okusovane s posebnostjo orientalske barve. Odlikujejo turško prestolnico, ki jo v romanu izvira Elchin Safarli.

"Sladka sol bosforja": povzetek

Za mnoge, Istanbul je mesto privlačnih možnosti, za druge - skrivnost zatočišče. Nekdo ga želi zapustiti in poiskati srečo v Evropi, nekdo skriva v rokah iz običajnega življenja v zahodnem življenju. Za obiskovalce je Istanbul vedno loterija. Zmagaj v njej enote. Novinar iz Bakuja, glavni lik knjige "Sladka sol bosforja", imenuje turško prestolnico "mesto duše". Zanj je Istanbul sanje, ki v jeseni smrdi na pistacije in je v zimskem času prekrito s sladkorjem v prahu. Njen junak vodi trnovo pot, tkani iz osebnih tragedij. Betrayal in hitra smrt ljubljene ženske bi mu prinesli hit med Bakuom in mestom duše. Spale vozovnice za letalo v Istanbul, soba mrtvih Aida, njen grob so na eni strani, sanje pa na drugi strani. Tam ga čakajo psi Aydynlig, rdečelasi tihi umetnik Gulben in požar na vrhu hriba Chamlydha. Znani vonj močne kave v Istanbulu je mirna luna nad Bosforjem, zvest prijatelj, ki prihrani osamljenost - drago mošejo in veličastno katedralo Sage Sophie.

Istanbulski duh

Na poti v slaščičarsko trgovino se je novinar srečal z Arzom, ženo, ki napoveduje bogastvo za izbrane. Je podoba iz tradicije, duh iz Istanbula, ki je v deževnem vremenu. Že pol stoletja je umrl Arzu. Ona je storila samomor, ko je izvedela o smrti njenega ljubljenega moža. Allah ni odpustil grešnika, ki je dal njene roke na njo, in ona je verovala v večno tava po mestu, ki je bilo pokrito z dežjem. Arzu je novinarju povedal, da se bo v Istanbulu srečal z ljubeznijo in najde svoj dom. Izginila je v ritmu oči, pri nogah pa je pustila par rdečih čevljev - tiho dokazilo o njihovem srečanju. Napovedovanje duhovne ženske se je uresničilo. Novinar se je za vedno preselil v "mesto duše" in se tam srečal s čudovitim Zeynepom, svojo prihodnjo ženo.

Istanbul je "mesto duše"

V Istanbulu, iz srca mladeniča, so se prerezali. Novinar je v polnih prsih dihal svobodo in se počutil neskončno srečo, da je našel svoje sanje v mestu. Tukaj je bilo vse drugačno. Rojstni dan, ki je bil prej povezan z neuporabna introspekcije in sramežljivi in ​​upanju za boljšo prihodnost, se obrnil v divja stranko z hrupnih prazniki in jasne načrte za prihodnost. V Istanbulu je bilo vzdušje svobode. Mladenič je najprej čutil, da živi po svojih željah, verjame vase, deluje brez dvoma. Istanbul se mu je zdel kot čuvaj angelov in rojstni ogenj, nespodobno mesto, ki ne prenaša razdejanja. Kjerkoli novinar odide, se vedno vrne. Mladeničev svet je bil ulica njegovega ljubljenega Istanbula, stanovanja s hrastovim nadstropjem, arome začimb na egiptovskem trgu, Zlati rog in ljudi, o katerih je pisal v svojih zapiskah. To je, kot verjame Elchin Safarli, sladko sol bosforja. Ploskev knjige je odraz te izjave, vendar včasih zelo izkrivljena. Konec koncev, za glavnega junaka se je Istanbul spremenil v pravljico in za druge - peklenski pekel.

Kaskade podob Elchina Safarlija

Pred očmi bralcev je veliko kontrastnih slik, ki ustvarjajo celostno sliko življenja v turški prestolnici. Novinar opisuje svoje skice ženske in moške iz Istanbula, njihove poglede, sanje in način življenja. S svojim turškim prijateljem Ajšo mladenič zjutraj plesi v klubih, hrani pesmi, hodi po mestu in razpravlja o večerih o evropskih stereotipih o turških ženskah. Živi na Zahodu verjamejo, da muslimanske ženske še vedno molijo od jutra do noči, opustijo prednosti civilizacije in oblačenja v brezoblični obleki. Aishe se strinja s to izjavo le polovico. V Istanbulu so ženske moderne in svetle, misli deklica, a žal priznava, da v drugih delih Turčije še vedno kršijo svoje pravice. Tipičen prebivalec prestolnice se lahko imenuje Shinay, urednik časopisa, v katerem dela novinar. Ona je vernik in ponosna na to, vendar ne pokriva njene glave, ona kadi nargile in lahko sprosti močno besedo.

Solova Bosphorus ni sladka za vse

Še ena junakinja Safarlijeve knjige "Sladka sol bosforja" - Sung in vsekakor sanja o begu iz Turčije. Sovraži Istanbul, Bosfor pa primerja z zamašeno močvirje. Dekle je prepričana, da so Turki izgubili obraz pod vplivom Evrope. Sama je ponosna na njeno poreklo in ne bo nikoli prinesla trendov Zahoda. Sena meni, da je vernik. Vendar pa novinar ugotovi, da je njegov dekliški islam nekoliko otročen. Njena obleka je izjemno zelena, kar je ljubil prorok Muhammad. Allah Seine ni božanstvo, ampak dober star človek, ki je vedno pripravljen poslušati in pomagati. Veliko kadi, ne pokriva njene glave. Dekle je prepričana, da se je Bog v tej zadevi strinjal z njo. V času življenja v Seini je bilo težko. Odstranila je ledvice, delovala na nosu. Sedaj ima Sena vneto obrazno živec. V bolnišnico se pogosteje pogaja kot v mošejo, vendar ne zapusti sanje o selitvi v London.

Stoletne tradicije skozi oči prebivalcev turške prestolnice

Turški tradiciji Safarli je posvečal velik del svojega romana "The Sweet Salt of the Bosphorus". Vsebina vsakega poglavja je nova zgodba. Nekateri junaki so podvrženi starejšim običajom, drugi se borijo za osebno pravico do svobode in sreče. Športni kolumnist Mahsun je uspešen mladenič. Dobro zasluži, ima svetel videz. Njegova hiša čaka svojo ženo in sina. Žena Mahsun spoštuje, vendar mu ni všeč. Njeno mlado moško je izbrala njena mati. Za njega je Birsen le odlična gospodinja in mati njegovega otroka. Mahsun ima ognjeni temperament, pogosto se zaljubi in redno spreminja romane na strani, vendar ne namerava zapustiti družine. Žena in otroci v Turčiji so sveti. Novinar iskreno ne razume, zakaj se tak pomemben človek ni mogel poročiti za ljubezen. Odgovor je po meri. Popolna nasprotja Mahsuna je Tahir. Odšel je proti volji svoje matere in se poročil z rusko dekle. Že po letih ženska ni sprejela izbire svojega sina.

Spolne manjšine v Istanbulu

V svoji knjigi se avtor dotika tudi neobičajnih vsebin za orientalsko kulturo. Med njimi - istospolna ljubezen. Turška Damla in Guler se aktivno bori proti sramotni moralu v romanu Safarlijevega slana solata Bosphorus. Kaj sanjajo te dekleta in za kaj si prizadevajo? Damla in Guler verjamejo, da Turčija nekega dne legalizacijo istospolnih porok, in diskriminaciji ljudi z gejevske izginejo iz vsakdanjega življenja v družbi. Pišejo pisma državnim institucijam, v katerih odkrito izražajo svoj položaj. Prebivalci Istanbula se na to vprašanje sklicujejo na dva načina: mnogi odkrito obsodijo Damlo in Guler, drugi pa svoj odnos dojemata kot resničnost. Vendar pa živijo precej udobno. Damla je scenarist in dela na serijskih publikacijah. Guler je zaposlen pri prevajalskih delih. Nedavno so kupili stanovanje.

Nihče ne zmaga na loteriji

Ustanovitev izseljencev v Istambulu je še ena pereča težava, ki jo je avtor romana posvečal pozornost. "Sladka sol bosforja" bralcu razkrije nesramno resnico o življenju. Niso vsi iskalci sreče zmagali na loteriji. Zhenya je prišla v Turčijo iz Kijeva po smrti njene mame, ki ji ni uspela preprečiti spolnega nadlegovanja od očeta. Tu dela kot prostitutka. Govori o svojem življenju, ni nerodno, vendar z besedami govori z brezupnostjo. Zhenya pravi, da Turki dobro plačujejo, vendar ne zanima kontracepcija, naivno verjamejo, da je obrezovanje najboljša obramba. Predvsem se boji AIDS-a. Poleg tega dekle nima ničesar prestrašiti. Nekega dne je Kurd utrla njeno uho. Zhenya je sama zaustavila kri. Pojdi v bolnišnico dekle ni upal: njen vizum je zamuda. Zhenya ne verjame v prihodnost, saj je pokrita z meglo. V ozadju njene tragedije se izstopa zgodovina ruske deklice Sveta. Prav tako je prišla v Istanbul zaradi sreče. Svet je preživela veliko časa, ki išče delo in sčasoma dobila službo kot natakarica v kavarni, kjer je srečala njenega prihodnjega moža. Dekle priznava, da se je rodila pod srečno zvezdo.

Usoda kurdskega prebivalstva v Turčiji

Opisuje Safarli in življenje kurdskega prebivalstva v Turčiji. V tej državi niso niti njihovi niti drugi. Turki umetno skrivajo svojo nepriljubljenost zanje za masko vljudnosti. Kurdi se počutijo zatirani in sanje ustvarijo svojo državo. Toda ženske to vedno ne prizadevajo, mučijo groba narava njihovih zakoncev. Ena od skic novinarke je posvečena kurdski deklici Sani, ki s sesalci govori o svojem življenju. Mož ga bije zaradi luči, ki se je po večernem dnevu vklopil, lahko zastruplja svojega hčerinega mladička, ker je skačena nad živalmi. Družina živi slabo. Denar je dovolj samo za hrano. Sanaha sanja o boljši prihodnosti svoje hčere: izobraževanje in prestižni poklic. Mati zanika hrano, da bi jo kupila drugo knjigo. To je ena najtemnejših slik, ki jih je Elchin Safarli naslikal v svojem romanu.

"Slana sol bosforja": vsebina

Slike se hitro zamenjajo, ne dopuščajo bralca, da pride v svoje čute. Angleški učitelj iz Gruzije, ki je izgubil hčer, se skriva od njene žalosti v Istanbulu. Na koncertu grozljivega pevca z rdečimi lasmi, Jandanom Erchetinom, eksplodira bomba. Fat Shirin sanja o izgubi teže in sovraži Sheker-Bairam za obilico slaščic. Radikalni transvestit Hasan iz Irana je zamudil domovino in njegovo oproščeno mater. Stripper Oksana noče prodati svojega telesa Turkom in upa, da se bo poročil. Govorna aristokratska mačka vodi pogovor z novinarjem v temi noči. Vse te pestre zgodbe so narejene na glavni zgodbi - ljubezenska zgodba azerbajdžanskega novinarja in turška deklica Zeynep Chetin. Njihov odnos je preprost in nezahteven, napolnjen z nežnostjo, živahno čutnostjo in mirno harmonijo, ki v knjigi ni bila nikoli prekinjena. Celoten čar romana "Sladka sol bosforja" v kontrastnih slikah, postavljen za idealno srečo v neidealnem svetu. Če berete knjigo, lahko ujameš vonj iz Istanbula, počutiš vetrovi, iz oči v oči z legendarnim Carigradom.

Bralci pustijo komentarje o novem kontradiktornem. Knjiga Safarli nikomur ni pustila ravnodušnega. Veliko privlačno pravljica vzdušje Istanbulu in nenavadna ideja avtorja. Vendar pa obstaja veliko bralcev, nezadovoljen pretirani sentimentalnosti in resnično ogromno kulinaričnih metafor. Toda to je Elchin Safarli. "Sladka sol bosforja" je svetlo, čustveno delo. Morda nima smisla umike in orientalski sladkarije na vsaki strani knjige ne bi bil tako živ.