Žanr dela "Ashik-Kerib". `Ashik-Kerib`: povzetek

Delo "Ashik Kerib" - turško zgodbo, ki jo je napisala M. Lermontova, pri čemer je prvi člen v Kavkazu. Bil je izgnan tam leta 1937 za svojo usodno pesem "Smrt pesnika". Njegovo slabo udaril nesmiselna smrt Aleksandra Puškina, v kateri je obtožil celotno posvetno zarotniški znanje z carja Nikolaja I. in zdaj, ki živijo na Kavkazu med lepe gore in reke, v prostem času mu je bil študij lokalne folklore. Ni nikakršno presenetljivo, da sta starodavna legenda o ljubezni, da je celoten Kavkaz, Bližnji vzhod in Srednja Azija,

Povzetek

"Ashik-Kerib" se začne z dejstvom, da je nekoč v mestu Tiflis živel zelo bogat turški trgovec. In imel je veliko zlata. Ampak njegovo glavno bogastvo je bila njegova edina razprekrasnaya hči Magul-Megery.

Ko je ta lepota videla zelo slabega skotnika Ashik-Keriba in se je takoj zaljubila v njo. Ampak bil je premajhen, da bi se obrnil na takšno nevesto. Vendar pa je imel veliko in čisto srce. Bil je sposoben igrati na saz in v svojih pesmih poveličeval starodavne bojevnike Turkestana.

Upa, da bi dobil svojo ljubljeno roko, skoraj nihče ni imel. In to mu je zelo otežilo dušo. In nekega dne, ko je spal pod vinogradom, je Magul-Megeri hodil s svojimi veselimi prijatelji. Eden od njenih prijateljev je skočila in začela zbuditi Ashik-Keriba z besedami: "Ni čas, da spiš, ko gre skozi gazo." Fant je takoj zbudil. Magul-Megery mu je prišel. Pogovarjali so se. Ashik-Kerib ji je povedala o njeni žalosti in ljubezni, zelo obžalujoč, da njen oče nikoli ne bi dal svojo ljubljeno hčerko kot berača. Toda Magul-Megery je rekla, da je njen oče zelo bogat in jo nagradi z zlatom, kar je dovolj za njih za dva. Samo pustite, da zaprosi za svojo roko. Toda Ashik-Kerib je bil ponosni mladenič in ni želel biti obžalovan zaradi nekoga slabega.

Razvoj parcele

Zagotavlja besedo Magul-Megeri, da bo natanko sedem let potopilo po svetu in ustvarilo njegovo bogastvo, nato pa bo nujno prišel po njej. In če se to ne zgodi, je pripravljen umreti v vroči puščavi na drugi zemlji. Magul-Megeri se je moral strinjati. Toda ona ga je opozorila, da se bo, če se ne vrne v določenem času, poročila s Kurshud-bek, ki je dolgo časa počivala z njo.

In potem je Ashik-Kerib prišel k njegovi materi, prosil za njen blagoslov, poljubil sestro in odšel. Ko je zapustil mesto, se je z njim srečal kolesar. Bilo je Kurshud-bek, ki je hotel tudi potovati z njim. Toda, ko so prišli do reke in Ashik Kerib, spustite svojo obleko, plaval na drugo stran, sly Kurshud Beg ni plaval po njem in oprijemalne oblačila revež peljala proč. To je storil, da bi pokazal stvari Ashik-Keriba Magul-Megeryja in njegove matere ter jih tako prepričal, da se je mladi utopil. Vendar pa pametni Magul-Megery ni verjel v svojo zgodbo in še vedno raje čaka na njenega ljubimca.

Ločitev

Medtem je revni sprehajalec hodil po čudni deželi in pel za ljudi kruha. Toda nekoč v mestu Khalaf je imel srečo. Ko je pel v kavarni v kavarni, ki je slavil svoj čudovit Megul-Megery, je slišal pašo, ki ga je navdihnilo njegovo petje in ga povabil na svoje mesto. Od tega trenutka, dan za dnem, mu je padlo zlato in srebro. Začel je živeti veselo in bogato. In verjetno je pozabil svojega Megul-Megeri, in morda ne, toda čas je prišel do konca in on ni šel na cesto. In Magul-Megery se je odločila, da se spomni. Pošilja zlato posodo s trgovcem iz Tiflisa (ki je imela štirideset kamel in 80 sužnjev), da bi šel v vzhodna mesta in pokazal to jed, da bi se prikazal, dokler se njegov gospodar ne najde. In gostitelj je končno našel. Ashik-Kerib, gledal posodo, se je spomnil Megul-Megery in takoj zasobiralsya na cesti. Toda nenadoma je spoznal, da ne bo imel časa in iz obupa se je molil Alahu in se želel spustiti s skale. Toda nenadoma sem videl čudovitega kolesarja na belem konju, ki se je odločil, da mu bo pomagal in ga pravočasno posredoval na svoja rojstna mesta. Kot se je izkazalo kasneje, je bil Haderiliyaz sam (George Victorious).

Srečni konec

Zdaj, čas, da se v Tiflis, Ashik Kerib bil zaskrbljen, da ga ljudje ne bi verjeli, ko so ugotovili, da je bil v trenutku, ko je dosegel mesto, in po dveh mesecih ne bi bilo dovolj za njega, da bi dobili tukaj. Potem ga je kolesar dal kruhu zemlje pod konjskimi kopitami in mu rekel, naj ga oleži z očmi slepe ženske in izgine. Ko je prišel Ashik-Kerib v svojo hišo, in že zvečer je bila mati in sestra doma. Mati solze za svojega sina je zaslepila in sedem let ni bilo videti ničesar. Ženske so pustili, da je nočnik preživel noč, vendar niso prepoznali Ashik-Keriba v njem.

Potem je prosil za svoj saz, ki visi na steni. Ko je zapustil zlate kovance, je šel z njim na poroko. Izkazalo se je, da je Kurshud-bek uredil poroko in se že poročil z Magul-Megeryjem. Tisto noč je bila njegova žena. Toda sama nevesta ni bila zabavna. S svojimi prijatelji je sedela pri bogati čapri in v eni roki držala bodalo in v drugi skledi z strupom. Toda, ko je popotnik začel peti in je v svojih pesmih začel govoriti o tem, kar je videl, je takoj prepoznala glas njenega Ashik-Keriba, odrezala zaveso in se vrnila k njenim ljubiteljem. Sestra, ko je videla vse te čudovite dogodke, je tekla in vodila njeno mamo. In potem Ashik-Kerib, da bi vsakdo verjel v svoje zgodbe, je zamazal očke slepe matere z zemljo, jo je takoj videla in prepoznala svojega sina.

Žanr dela "Ashik-Kerib"

Kaj lahko rečemo o vsem tem? Vesel sem, da je "Ashik-Kerib" pravljica s srečnim koncem, kjer je mama ponovno dobila sina, brata sestre, neveste-ženina. Kurshudu-beku Ashik-Kerib je ponudil, da se poroči z mlajšo sestro Magul-Megery, ki ni bila nič manj lepa od najstarejšega. In v trenutku so vsi junaki te čudovite pravljice postali srečni. Bajen žanr dela "Ashik-Kerib" že govori zase.

Ob upoštevanju te vrste ploskve Lermontov vanj vpisuje zelo značilnost sestavin pravljice. Pozitivni so in negativne junake, donatorji in pomočniki, čudeži in pustolovščine. Lermontov je ohranil vse čudovite kanone in se je izkazalo za čudovito delo s subtilnim orientalskim okusom "Ashik-Kerib". Ta pravljica je bila objavljena po pesniški smrti v zbirki "Včeraj in danes", ki jo je leta 1846 izdal V. A. Sologub. Nato se je zelo zanimala kulturna figura kavkaških narodov. Všeč jim je preprost narativni žanr dela "Ashik-Kerib", nato pa je bilo odločeno, da ga prevedejo v različne jezike: azerbajdžansko, armensko, gruzijsko, kavardsko in drugo.

"Ashug-Gharib"

Žanr dela "Ashik Kerib" Zdi se, kot še folk zdravljenja Lermontov ljudskih legend in mitov, ki je bil takrat zelo všeč. Verjetno je to nekakšen azerbajdžanski dastan - posebna umetnost pripovedovanja epskih zgodb. Domnevam, da "Ashik Kerib" - Turška pravljica, kljub temu, da je definirana pesniku sam. In najprej, najverjetneje, imelo ime "Ashug-Gharib". Beseda "Ashik ashough" pomeni "ljudski pevec", GaAs - ". Revnih, tujec" glasbeni instrument, ampak beseda "Kerib Gharib" je nastavljena na Mihail Lermontov "Ashik Kerib" spremenil v lepo ustvarjanje ruskega pravljičnemu literature, ki je vse do danes prebral potomce.