Prenovljena v španščini

Prenovila v španščini so zelo zanimiv del govora in zelo težko na prvi pogled. Ti se razlikujejo po obliki, spol, število, včasih celo napisal skupaj z glagolom, in enako zaimek lahko delujejo kot različne dele govora. Ne smemo pozabiti na nekatere nianse, ki zveni zelo čudno za rusko uho.

Kaj je zaimek?

Za začetek bi morali sami razumeti, kaj je zaimka in kakšne so njegove značilnosti. To je neodvisen del govora (skupaj z glagolom, samostalnikom), ki nadomešča samostalnik. Na primer, če rečemo: »Deček je šel domov«, potem lahko prvo besedo zamenjamo z osebnim zaimkom. Izkazalo se je: "Odšel je domov." Ali pa lahko rečemo: "Vidim dekle", nato pa zadnjo besedo zamenjajte z zaimkom. Izkazalo se je: "Vidim." Ti deli govora so različni, včasih zamenjajo številke, pridevnike ali celo glagol. Poleg tega lahko zaimka označuje število predmetov in njihove znake!

Osebna imena

Osebni zaimki (jaz, mi, itd.) V španščini se spreminjajo glede na primer in osebo, včasih pa tudi po rojstvu. Torej, imamo naslednjo sliko:

Enoročna številka:

1. Yo = I

2. Tú = vi.

3. V tretji osebi so tri zaimke:

Él = On.

Ella = Ona.

Ello = to.

Usted (Ustedes) = Ti (vljuden obraz v množici in unary).

V množini se tudi španski zaimki razlikujejo, odvisno od spola, do katerega oseba pripada, na katero kažejo:

Nosotros (v družini Nosotras) = ​​mi (moški in ženski),

Vosotros (v vasi Vosotras) = ​​ti-

Ellos (Ellas) = ​​oni.

Če govorimo, na primer, o dveh osebah, od katerih je ena moški in druga ženska, potem se uporablja moška oblika: ellos, vosotros. Španščina je spolni jezik. V njem prevladuje moški spol.

Glagoli v španščini se naslanjajo na število in primere, zato osebni zaimki pogosto izpuščajo v govoru. Torej, na primer, namesto "yo leo" - berem - Španci bodo preprosto rekli "leo". Konec glagola označuje, kdo je subjekt, zato se lahko pogosto izpusti. Pri tem je jezik Cervantes podoben latinščini.

Na takem področju slovnice kot osebnih zaimkov je španščina precej zapleten jezik. Najprej je vredno spominjati narečja in regionalne razlike. V Latinski Ameriki, na primer, ne uporabljajte zaimka vosotros - vi. Ljudje se obračajo k vsakomur v vljudni formalni obliki "Ti" - Ustedes, tudi prijateljem in sorodnikom. Usted se lahko skrajša tudi za Ud., Ali Vd., (V množici Uds. In Vds., Kar ustreza). Takšno zmanjšanje nastane zaradi združitve dveh besed Vuestra mersed in pomeni "Vaša milost".

Nestrpljiva oblika

V poševnih primerih (dati in obtožni) so španski zaimki lahko prikazani v dveh oblikah. Če se zaimek uporablja z glagolom brez predloga, se v španščini imenuje brez napetosti ali ne-predikativen. V ruskem jeziku je analogna oblika dativnega in akuzativnega primera.

Če je glagol v stavku predstavljen v nedoločeni obliki, so španski zaimki napisani skupaj s glagolom. Primer: "Quieres llamarme?" "Ali me želite poklicati?" Tu vidimo, da je zaimka "klic" - llamar - pridružil zaimek "jaz".

V primeru, da so zaimki dva, potem je prvi napisan, kar je v dativu, nato pa sledi akuzativ: "Damelo" - dajte mi ga. Ta beseda je sestavljena iz treh: "daj" + "jaz" + "to". Včasih se zdi, da je popolnoma nemogoče zapomniti, vendar bo vsakodnevna praksa pomagala.

Najtežje je zapomniti podatke številnih španskih zaimkov. Miza, ki jo boste nenehno spremljali, bo najboljši način, da se spomnite.

Shock oblika osebnega zaimka

Šok (neodvisne) oblike osebnih zaimkov v španščini se uporabljajo s pretoki en, para, a, de, por, sin, con. Oblike teh zaimkov sovpadajo z osebnimi, z izjemo prve in druge osebe enolične: mí in tí. Na primer, besedna zveza "za mene" bo zvenela kot "para mí".

Posebno obliko sestavljajo zaimki singularne s predlogom "c" - con. Torej se spremenijo v conmigo, contigo in contigo (z mano, z vami in z njim). To pravilo se ne daje logični razlagi, samo se moramo spomniti, da je to pravilno reči.

Posestni zaimki

V Ljubljani Španščina ti deli govora lahko delujejo kot pridevniki in samostalniki v govoru. V prvem primeru so postavljeni pred besedo in so nagnjeni k številkam in včasih po rojstvu: na primer, moj prijatelj je amiga, naši prijatelji so nuestros amigos. Taki španski zaimki delujejo kot neodvisni del govora in se soočajo s samostalnikom. V tem primeru članek ni postavljen.

Obstajajo tudi neodvisni prisilni zaimki, ki nadomestijo samostalnik. Prav tako se strinjajo s številko in osebo. Torej, na vprašanje "kdo je ta hiša?" Dobimo nedvoumni odgovor: "Mía" je moja. Tukaj govornik pomeni besedo casa - "hiša".

Prikazni zaimki v španščini

Glavna in glavna naloga teh delov govora je izbor predmeta dejanja med več. Španski zaimki so tri vrste. To so este, ese in akvelo (in njihovi derivati). V ruskem jeziku imamo samo zaimke "to" in "to". V španščini je "to", je razdeljen na "tisti, ki je bližje zvočnik" in "najbližje drugo osebo." V času - zaimki so razdeljeni na tiste, ki se nanašajo na današnje in sedanje, in tiste, ki opisujejo dogodke iz preteklosti. Tako, na primer, v stavku "časopisu Ruski demonstrativen zaimek je" esto "v pravi obliki, če pa k temu dodamo promet je bil vključen v". Si prebral, da "se bo situacija spremenila, primerjati .:

Este peri-dico es ruso

Ese peri-dico, que estas leyendo, es ruso.

Na splošno je meja med temi zaimki zelo subjektivna. Govornik sam določi, katero izbrano besedo. Včasih je meja skoraj pregledna in obe možnosti sta pravilni.

Kar zadeva akvelo, kaže na predmete, ki so vidni. V ruskem jeziku se obravnavana beseda prevede z zaimkom "potem".

Kot prisilni zaimki lahko demonstratorji v stavek in govoru opravi imensko funkcijo.