Najboljša različica klasične literature: seznam. Različica klasičnih del ruske in angleške literature

Vsaka ekranska različica del klasične literature vedno privlači pozornost tako kritikov kot gledalcev. Bralci so bolj zahtevni kot druga občinstva, saj morajo splošno priznane mojstrovine, glede na večino, dobro snemati ali pa jih sploh ne bodo pregledovale. Stališče filmskih ustvarjalcev in scenaristov pogosto ne sovpada z idejo avtorja, preveč freestyle interpretacije pa se lahko spremenijo v popolno neuspeh. Kljub temu pa filmski ustvarjalci to ne ustavijo in na zaslonu še naprej predstavljajo znane literarne slike. Med mnogimi filmi takega načrta je kar nekaj neuspešnih neuspešnih posnetkov, ki so se potopili v pozabo, vendar obstajajo tudi tisti, ki jih želite znova in znova obiskati, kot so prebrskaj svojo priljubljeno knjigo. To je zelo uspešna in kakovostna najboljša adaptacija klasične literature. Vsakdo ima seznam svojih najljubših kaset, vendar je treba poudariti tiste slike, ki so jih gledalci in kritiki prejeli po vsem svetu.

Najboljša različica klasične literature v ZSSR

Malo se lahko spori z dejstvom, da je sovjetska kinematografija svetu predstavila veliko filmov, ki jih lahko varno imenujemo mojstrovine. In za izdelavo filmov na najbolj znanih svetih in domačih delih v Uniji so ljubili in vedeli kako. Sovjetski filmski studii so imeli uspeh pri pregledovanju klasične literature. Dostojevsky je eden najbolj priljubljenih avtorjev filmskih ustvarjalcev, bodisi ruskega ali tujega, toda kdorkoli ni mogel preseči leta 1951 "Idiot". Yury Yakovlev, briljantno uteleša podobo Princ Myshkin, na žalost se v drugem delu prilagajanja nesmrtnega romana Fyodorja Mikhailoviča ni umaknil, kljub temu pa se je ekranska različica prvega dela izkazala za nadvse pohvalno.

Leo Nikolayevičevo vojno in mir v štirih knjigah je težko obvladati in še težje ustreliti, toda največji sovjetski režiser Sergej Bondarchuk je skoraj nemogoč. Njegova enopomenska filmska epska izdaja 1965-1967 v štirih delih - to je najboljši primer prilagajanja klasičnih del ruske književnosti. Vse je lepo v njej - veličastni igralci, čudovite bitke in zgodovina sama, v minutah, ki se prenašajo na zaslonu.

Prvi mistični sovjetski filmi

Nikolaj Vasilievič Gogol, eden izmed najljubših domačih klasikov, katerih dela so značilna za poseben okus in nepremagljiv poudarek. Dodatni dokaz za to so filmi "Večeri na kmetiji blizu Dikanke" leta 1961 in "Wii" leta 1967. To so čudovite prilagoditve klasične literature, ki prenašajo edinstven slog Gogola z odličnim režiserjevim delom in fino vlogo igralcev, ki jih še vedno ljubijo toliko generacij. "Wii" na splošno je bil prvi tak film v ZSSR, njegov uspeh je bil neopisen in Natalia Varley že dolgo, drugače kot Pannochka ni bil poklican.

Sita v kinu

Ilf in Petrov - to je že klasika dvajsetega stoletja, in to je že aktivno začelo snemati že takrat. Omeniti je treba, da prvi poskusi, da bi na zaslonu "12 stoli", ne bili v Rusiji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta se v Sovjetski zvezi naenkrat pojavila dva taka različica klasične literature. Seznam vključuje obe različici slavnega romana. Prvi leta 1971 je bil dvodelni film Leonida Gaidaja z Archil Gomiashvili kot Bender. Z vidika produkcije in režiserjev je ta film očitno zmagal. In pet let kasneje leta 1976 je Mark Zakharov izdal televizijski film iz štirih serij, kjer je vloga Ostapa odšla Andreju Mironovemu. Zanimivo dejstvo: Mironov je opravljal avdicijo za to vlogo v filmu Gaidai, vendar ni uredil režiserja, čeprav je danes njegov celoten post-sovjetski prostor, ki velja za pravi Ostap Bender. Torej se je televizijska različica Zakharov izkazala za bolj priljubljena in popularno ljubljena.

Brez "Master in Margarita" - na kakršen koli način!

Različna dela Mikhaila Bulgakova so poskušala posneti vse, ki jim ni lenoba, ne samo v naši državi, temveč tudi v tujini. Vendar je treba identificirati nesmrtno komedijo Gaidai, ki temelji na igri Mikhaila Afanasieviča leta 1973, "Ivan Vasiljevič spreminja svoj poklic". Kljub posebni interpretaciji prvotnega besedila in prilagoditvi režiserja je scenarij strogo upošteval osnove igre, vendar so krilati fraze vzeli točno iz knjige. To je primer odlične ne-kanonične adaptacije klasične književnosti, ki je že desetletja pridobila izjemno popularnost in ljubezen do publike. Film še vedno velja za ta dan. Ampak najbolj omamljanje, ki se gibljejo in natančno film prejel dvodelni televizijski projekt "Srce Dog" leta 1988, ki je bila zelo pohvalili kritiki in prejel veliko nagrad, vendar je ta film je še vedno najboljši in favorit za različne ciljne skupine. Režija: Vladimir Bortko to prilagoditev učinkuje z učinkom "sepia", da bi bolje prenašali vzdušje časa, s katerim je uspelo s sijajnostjo. No, glavne vloge so bile izbrane resnično izjemne igralce - Evgeni Evstigneev in Vladimir Tolokonnikov, ki so neverjetno realistično rekreirali slike Profesor Preobrazhensky in Sharikov.

Primer najboljše prilagoditve klasičnih del ruske književnosti v ZDA

Zanimivo je to, vendar pogosto poskuša proizvajati Hollywood prilagoditev filma klasičnih del ruske literature, vendar, žal, v večini primerov pa so dokaj neuspešno, ker Američani ne bodo nikoli razumeli, skrivnostno rusko dušo. Vendar pa se vsi njihovi poskusi ne končajo z neuspehom, kar je presenetljiv primer prilagajanja romana Borisa Pasternaka leta 1965, doktorja Zhivaga. Med vsemi filmi, ki jih je izdala družba "Metro Golden Mayer", je ta trak morda eden najuspešnejših. Tudi na osmem mestu je bila na seznamu največjih filmov v ameriški zgodovini in prejel kar pet Oskarjev. Zgodba se je presenetljivo izkazala za zelo prepričljivo in prodorno.

Strast za Karenino

Američani so prav tako zelo všeč Lea Tolstoy, še posebej njegova "Anna Karenina". Dve zaslonski različici iste klasične literature - ruski, vendar z ameriško barvo - samo pogledati. Prvi je prišel ven že leta 1935, igral vlogo Ane neponovljivi Greta Garbo, ki je postal najboljši igralka od leta zaradi tega filma, in ta je, mimogrede, osvojil Grand Prix na filmskem festivalu v Benetkah. Drugič se je Hollywood odločil, da bo v letu 2012 posegel v odlično delo. Produkcija je bila zelo svetla in spektakularna, publika pa jo je cenila, toda po mnenju mnogih od njih se Kira Knightley ni mogla popolnoma navaditi na podobo Karenine. In leta 1999 je bil celo Puškin pregledan v tujini in bil uspešen. Rafe Fiennes in Liv Tyler sta se odlično spopadala s svojimi vlogami v filmu "Onegin", Tyler pa je kot najboljša tuje igralka celo opazila Rusko gibalo filmskih kritikov.

Angleški romantiki

Ne bodite tujci za ameriške filmske ustvarjalce in preizkušanje angleške klasične literature. Še posebej ljubezen, da bi na zaslonu predstavljali dela enega najbolj priljubljenih britanskih pisateljev Jane Austen. Na primer, "Pride and Prejudice" posnela toliko kot osem krat, vendar je najbolj uspešen poskus - mini-serija šestih serij leta 1995, Colin Firth in Jennifer Ehle v glavnih vlogah. Ta čudovita okolica je zelo natančno prenašala duh tega časa in bistvo celotnega dela. Veliko nominacij in prestižnih nagrad ter hvaležnih gledalcev - najboljši pokazatelj kakovostnega projekta.

Sestre Bronte

Ista usoda se je pridružila glavni romantični knjigi vseh časov "Wuthering Heights" Emily Bronte. To je njen edini roman, a je bil posnet petnajstkrat: od leta 1920 so se pojavili filmi, nato pa serije, ki temeljijo na tem čudovitem delu. Njegova klasična produkcija je film iz leta 1939 z Merle Oberon in Laurence Olivier v glavnih vlogah. Vendar pa je bila leta 2011 sproščena več različica arthouse prilagajanja klasičnega romana režiserke Andree Arnold. Neobičajno zdravljenje je pokazalo temno stran tega dela, glavni lik pa je bil afriški amerikanec, ki je veliko bližje ploskvi knjige same. Film je bil zelo bogat in impresiven.

"Jane Eyre" Charlotte Bronte je doživela prilagoditev za malo manj, skupaj devet krat, vendar je to lepa in žalostna ljubezenska zgodba najbolj izrazit in čutno je bila vložena v istoimenskem 1996 filma, ki ga je režiral Franco Zeffirelli. Zgoraj omenjeni filmi so najbolj živahne in zanimive prilagoditve klasične literature angleškega romantike.

Angleški realizem

Charles Dickens je mojster razkritja človeške narave, poroke, je izvlekel najbolj grdo na svoje strani. Morda zato so njegove knjige tako močne in vznemirljive. V tem primeru se je ekranska različica klasične literature izkazala za zelo močno. Kot, na primer, film o zloglasnem geniju Roman Polanski "Oliver Twist", izdan leta 2005. Čeprav se je režiser v zgodovini precej spremenil in ga naredil bolj humanistično, se bistvo Dickensovih del ni izgubilo, ampak je bilo, nasprotno, preneseno v izvirni obliki.

Še en dober poskus filma dela nesmrtnega angleškega pisatelja je drama leta 2012, imenovana "Great Hopes", skupni izdelek Britanije in Združenih držav Amerike. Lep izbor igralcev in neizrazljivo vzdušje nadomeščata določeno počasnost ploskve, a duh angleških klasik je odličen.

Legendarni kino

Zgodbe ljubezni so bile vedno v središču pozornosti kinematografije, ker jih publika tako rada ljubi. In če je to najbolj znana ljubezenska zgodba, rojena iz genialnosti omamljenih pisateljev, so taki zaslonski različici klasične literature v prvi vrsti pozornost pozornosti. Leta 1939 je bil prvi barvni celovečerni film, posnet s tehnologijo "tehnično", melodrama "Gone with the Wind", ki jo je režiral Victor Fleming, po romanu Margaret Mitchell, ki je postala kultna romantična kina dvajsetega stoletja. Prejel je rekordno število Oskarjev. Vivien Leigh in Clark Gable, oziroma njihovi likovi, Scarlett O`Hara in Rhett Butler, so postali simboli njihovega časa.

Classics ameriške književnosti dvajsetega stoletja

Med Ameriški pisatelji tudi veliko izjemnih osebnosti, ki jih lahko varno imenujemo klasika in snemajo svoje stvaritve. Knjiga "Zbogom orožje", ki ga Ernest Hemingway je moral posneti v času svojega življenja, in čeprav avtor je sam vznemirjen alternativne finale predstave, film leta 1932 z neponovljivi Gary Cooper Izkazalo se je res super. Leta 1962, na zaslonih od filmu prilagoditev romana Harper Lee "To Kill a Mockingbird", s katerim je pisatelj vnesli anale klasične ameriške literature. Glavni igralec tega dramskega filma, vodilnega takratnega hollywoodskega igralca Gregory Peck, Je prejel "oskarja" za vlogo Atticus Finch, kot tudi odobritev in pravi užitek za avtorja romana. Trinajst let po knjigi Ken Kesey z naslovom "Let nad kukavičjim gnezdom" izpustitvi leta 1975 je svet videl isti film z briljantno Jackom Nicholsonom v naslovni vlogi, je postala skoraj bolj priljubljen kot same knjige. Zaslonska različica klasične literature je plodno polje v kinu. Torej bi morali pričakovati nove in zanimive slike.