Kako se moški priimki končajo s »-a«, »-y«, »-h«, -uk, soglasnikom

V mnogih primerih je zelo pomembno, da oseba ve, kako so moški imena nagnjeni. Na primer, šolski otrok mora podpisati esej ali zvezek, zabavljač mora objaviti uspešnost enega ali drugega izvajalca, in tajnik mora pravilno urediti osebne datoteke in druge dokumente. To bo obravnavano v predlaganem članku.

Kako so moški priimki s samoglasniki na koncu

Govorimo o normah sodobnega ruskega literarnega jezika in rezerviramo govorni jezik. Najenostavnejše pravilo, ki nima izjeme: ne spremenite moških priimkov po primeru in številu, če na koncu obstajajo samoglasniki. Navedemo jih: "e", "yu", "in", "e", "y", "s", "o". Primer:

• Pridi k obisku Valerija Mindadzeja.
• Pozna sem teniškega igralca Nicolas Maya.
• Dobili so novice od Ivan Grosso.

Med pogovorom in v literarnih delih je dovoljeno, da prižgejo priimke, ki pripadajo moškim, če so ukrajinskega porekla in končajo bodisi z "-enko" ali "-co" (Bondarenko, Klichko). Na primer, lahko rečete: "Pridi z mano v Ustimenko." Toda pri pisanju končnega eseja je tak izraz nedopusten. Tako je: "Pridi z menoj v Ustimenko."

Kako se moška imena naslanjajo proti "-a", "-y"

Za črke "a" in "I" na koncu moškega imena veljajo druga pravila. Če pred "a" sledi samoglasnik, se zgornja zahteva nanaša na ta primer. Primer: Podpisal je diplome Victorju Gogui.

Toda za črko "I" to pravilo deluje ravno nasprotno - priimek se zniža. Primer: "Spominjamo se življenja Laurence Beria".

Če obe pisavi sledita soglasnikom, sta odločilni dve kazalci:

• kjer stres pada;
• kakšen je izvor priimka.

Če je zadnji zlog v stresu, se francoski priimki ne poklonijo. Primer: prebral sem vsa dela Alexandra Dumasa.

Isto pravilo velja za finska priimka. In tukaj slog ni pomemben, na katerega naglo pada: Poklical je Jussi Mikkola.

Pred tem je to pravilo veljalo tudi za japonska priimka, danes pa vse razlage nedvoumno uporabljajo drugačno razlago. Vsi, kot ostali priimki, ki se končajo z "-a", "-y", so nagnjeni. Primer: obiskali smo restavracijo Ivan Sinitsa.

Da bi stvari postale bolj jasne, si predstavljamo, da se zavrnitev imen, ki se končajo z »-a« v obliki tabele:

Če na koncu -uk

Zdaj razmislite, kako so moški imena nagnjeni k soglasniku. Za njih velja enotno pravilo. To se glasi: če se moški priimki končajo v soglasniku, potem se spremenijo v primeru in številu. Ampak obstaja nekaj odtenkov, na katere se lahko ustavite.

Eden od najbolj pogostih v zahodni Ukrajini so bila imena, pri katerih je povezana, poklicna ali druga pripadnost oblikovana s pripono "-uk" ("-yuk"). Na primer, Vasilov sin - Vasilchuk, Cooperjev vajenec - Bondarčuk. Kako se muška imena naslanjajo na "-uk"?

Tukaj je vse preprosto in to pravilo deluje brezpogojno:

• Nominativni (kdo?): Sergej Ševčuk.
• Genitive (od koga?): Sergej Ševčuk.
• Datelny (komu?): Sergeju Ševčku.
• Obtožen (od tega?): Sergej Ševčuk.
• Instrumental (kdo?): Sergej Ševčuk.
• Predlog (o katerem?): O Sergeju Ševčku.

Če je konec "-k"

Priimki, ki se končajo v "-ok", "- ik", so prav tako pogosti v Ukrajini. Ali v tem primeru obstajajo kakšne funkcije? Kako se moška imena nagibajo k "-k"? V skladu z zgornjim pravilom se spreminjajo za primer, vendar obstajajo značilnosti. Eden od njih je možna prisotnost tekoče samoglasnika. Razmislite o primeru:

• Impeccative (kdo?): Igor Pochinok, Ivan Gorelik.
• Genitive (od koga?): Igor Pochinka, Ivan Gorelik.
• Datelny (komu?): Igor Pochinka, Ivan Gorelik.
• Obtožnica (od tega?): Igor Pochinka, Ivan Gorelik.
• Instrumental (kdo?): Igor Pochinok, Ivan Gorelik.
• Predlog (o katerem?): O Igorju Pochinoku, Ivanu Gorelku.

Najpogostejša priimka

Med ruskimi moškimi priimki so najpogostejši tisti, ki končajo v "-in" ("-in"), "-ov" ("-ev"). Prizadevajo se kot pridevniki, vendar je v predpogojnem primeru konec tradicionalnih načeloma drugačen. Naslednje, upoštevajte to v primerjavi. Drug odtenek je konec instrumentalnega primera tujih priimkov na "-in" ("-in"). Prav tako se razlikuje od tradicionalne. To je jasno razvidno iz predlagane razpredelnice.

Če na koncu "

Najpogosteje imajo taki konci tuje ime - srbsko ali judovsko. Zato se včasih postavlja vprašanje: kako se moški priimki nagibajo k "ich"? Sprememba primerov je odvisna od vrste samostalnika. Zaključki ustrezajo drugemu deklinaciji. Razmislite o primeru:

• Neumnosti (kdo?): Ivan Vuyachich.
• Genitive (od koga?): Ivan Vuyachich.
• Datelny (komu?): Ivan Vuyachich.
• Obtožnica (od tega?): Ivan Vuyachich.
• Instrumental (kdo?): Ivan Vuyachich.
• Predlog (o katerem?): O Ivanu Vuyachichu.

Za primerjavo se vzame ime, ki je nagnjeno podobno (m., 2 skl.).

Če na koncu "-y", "-y"

V naravnih zvočnikih upad priimkov na »-y« ne povzroča težav. Ta varianta je precej pogosta in v celoti ustreza spremembi primerov bodisi pridevnikov (Razumovsky) ali samostanov drugega dekliziranja (Gaydai). Kako se moška imena naslanjajo na "-y"? Povsem podobno, kar lahko vidite iz primera:

• Nominativni (kdo?): Stepan Kralj, Leonid Gayday, Peter Razumovsky.
• Genitive (kdo?): Stepan King, Leonid Gaidai, Peter Razumovsky.
• Dative (komu?): Stepan Kralj, Leonid Gaidai, Peter Razumovsky.
• Obtožnica (od tega?): Stepan King, Leonid Gaidai, Peter Razumovsky.
• Instrumental (kdo?): Stepan Kralj, Leonid Gayday, Peter Razumovsky.
• Predlog (o katerem?): O Stepanu Kralju, Leonidu Gaydayu, Petri Razumovsky.

Kaj naj iščem? Če se "b" uporablja po sibilantu, se sprememba v primeru smrti pojavi na moškem. Na primer, to velja za imena, kot so Noč, Miška. V ruskem jeziku so izjeme. To velja za neskladna imena (na primer Pelmen) in reprodukcijo zemljepisnih imen (Tajvan, Urugvaj). Ne spreminjajo se glede na primer in številko.

Druge izjeme

V začetku smo že omenili pravilo, po katerem so nagnjena vsa imena soglasnikov v moški verziji. Toda vsaka izjava pomeni izjeme. Obstaja v ruskem jeziku.

Nismo razumeli, kako se imena moških končajo v "-ih" ("-yh"). Tudi v začetku 20. stoletja so jih dejansko spremenili s primeri. Toda danes se domneva, da morajo potomci množinskih priimkov zahtevati ohranitev individualnosti. Zato ne vplivajo na številke in primere. Tako priimki so izjema od pravila:

• Študiral sem v istem razredu z Anatolijem Petim.
• Vsi so se smejali na Leonida Fliginskega.

Vendar jih je treba razlikovati od tujih, še posebej nemških, ki jih je treba zavrniti z vsemi pravili (Freindlich, Ulrich, Dietrich). Primer: obiskal sem Walterja Ulricha.

Kaj naj še poznam?

Najtežji del je odgovoriti na vprašanje, kako so moški priimki nagnjeni, če so tujega izvora. Armenski jezik je na primer zelo razširjen na planetu. Če v državi živi približno 3 milijone ljudi, je 8,5 milijona predstavnikov nacionalne diaspore po vsem svetu. V svojem jeziku, za vsak slučaj (in sedem), se spreminjajo moški in ženski priimki. V ruski verziji - samo moški. Lažje jih je identificirati, ker tradicionalno končajo v "-yan" ("-an"): Ambartsumyan, Avdjan. Več arheoloških imen (južna Armenija) se lahko konča z "-yants" ("-anz"), "-unci": Sarkisyants, Tonunts. Tu je primer deklinacije:

• Impeccative (kdo?): Hmayak Hakobyan, Georg Tonunts.
• Genitive (kdo?): Hmayak Hakobyan, Georg Tonunts.
• Dative (komu?): Hmayak Hakobyan, Georg Tonuntsu.
• Obtožnica (od tega?): Hmayak Hakobyan, Georg Tonunts.
• Instrumental (kdo?): Hmayak Hakobyan, Georg Tonunts.
• Predlog (o koga?): O Hmayak Hakobyan, o Gheorghe Tonunce.

Značilnost mnogih držav so sestavljena priimka. Na primer, so široko razširjeni v Koreji, Vietnamu, na Kitajskem.

Če na koncu obstaja soglasnik, velja splošno pravilo o spremembi glede na primer. Vendar to zadeva samo zadnji del. Prvi sta nespremenjeni. Primer: komunicirali smo s Kim Jong Ilom.

Dvojni priimki Rusov so nujno v obeh delih: uživali smo v ustvarjalnosti Petrov-Vodkin.