OqPoWah.com

Vojna v Koreji

Po drugi svetovni vojni severne vojne Na ozemlju Koreje (severno od 38. vzporednika) je zasedla Sovjetska zveza. Južno ozemlje (južno od 38. vzporednika) zasedajo ZDA. Mirno se strinjajo o združitvi Koreje v eni državi z ZSSR in Združenimi državami ni prišlo. To pa je leta 1948 povzročilo nastanek dveh vladnih organizacij.

S podporo Združenih narodov so Združene države na jugu organizirale volitve, po katerih je začasno vlado nadomestila antikomunistična. Glavo je bil Lee Seung Man.

Na severnem ozemlju Sovjetska zveza predala oblast komunistični vladi, ki jo vodi Kim Il Sung.

Vojna v Koreji (1950-1953) je bila konflikt med južnim in severnim ozemljem. Vendar pa se te vojaške akcije zelo pogosto štejejo za posredno konfrontacijo med zavezniškimi silami ZSSR in LRK ter Združenimi državami in njenimi zavezniki.

Vojna v Koreji se je začela z napadom severne koalicije junija in avgusta 1950. 5. junija je severnokorejska vojska (vojska Demokratične ljudske republike Koreje), ki je bila pod okriljem artilerije, napadla južno ozemlje. Okoli 90% vseh južnokorejskih zemljišč je bilo zasedenih.

Treba je opozoriti, da je bil ta napad presenečenje tako za ZDA kot druge zahodne države.

Varnostni svet se skliče 25. junija v New Yorku Združeni narodi. Glavno vprašanje na dnevnem redu je bila vojna v Koreji.

Zahodne sile so podprle Združene države z zagotavljanjem vojaške pomoči. Zavezniške enote so odšle v Južno Korejo. Kljub okrepitvi pa južnokorejska vojska ni mogla zapustiti obkrožja (Busanskega oboda). Vojaškim silam je uspelo samo stabilizirati razmere na čelni črti vzdolž reke Naktong.

Zdelo se je, da bi vojaki Demokratične ljudske republike Koreje lahko zasedli celotno ozemlje polotoka. Kmalu pa so južnokorejske sile s zavezniškimi silami uspele začeti napadati.

Operation Daejeon v ofenzivi (od 3. do 25. julija 1950), operacija Naktong (od 26. julija do 20. avgusta), je bila v prvih mesecih sovražnosti najpomembnejša.




15. septembra se je začelo protiutež, zaradi česar so severnokorejske vojske začele poraziti. Sile zavezniških sil so ostale do zasega severnih ozemelj.

Vojna po 8. oktobru je nadaljevala s sodelovanjem Kitajske. Predsednik kitajske strani, Mao, je kitajskim enotam naročil, naj se pripravijo na križanje reke Yalu. ZSSR je podprl zrak. Hkrati je bila vojna v Koreji potekala pod pogojem, da Sovjetski zrakoplovi (MiG-15) se ne sme približati sprednji črti, ki je blizu 100 kilometrov.

Zastareli ameriški F-80 so bili poraženi z novimi letala Sovjetska zveza. Kmalu so se v Koreji pojavili bolj moderni F-86.

Prva zmaga v zraku je bila dobljena leta 1950 1. novembra. 12. septembra prihodnje leto je osemdeset sovjetskih letal prestreglo sto petdeset ameriških F-80, ki so sodelovali v napadih med Pjongjangom in Anzhu.

Vnos vstopa kitajske vojske v konflikt je bil rešen sredi oktobra 1950 in usklajen z Moskvo.

Severnokorejski vojaki so skupaj s kitajsko vojsko zajeli Seul leta 1951, 4. januarja. V istem letu 22. aprila so vojaki Demokratične ljudske republike Koreje začeli protiutež. Napad, ki se je začel 16. maja, je bil ustavljen 21. maja. Po tem so sile ZN opravile obsežne vojaške operacije na celotni fronti. Severnokorejska vojska je bila vrnjena na 38. vzporednik.

Vojna v Koreji junija 1951 je dosegla kritično raven. Kljub precej velikim izgubam je vsaka stran imela skoraj milijon vojsk.

Na koncu sovražnosti se je fronta spremenila neznatno. Začela so se dolga pogajanja. Istočasno se je nadaljevalo boj.

Leta 1952, 4. novembra, Eisenhower (Ameriški predsednik) obiskali Korejo. Namen njegovega obiska je bil ugotoviti okoliščine, v katerih je mogoče ustaviti vojaške operacije. Prelomna točka je bila smrt Stalina (1953, 5. marec). Kmalu zatem je politična zbornica CPSU (B) glasovala za konec vojne.

Zdieľať na sociálnych sieťach:

Príbuzný