Španska priimka: izvor in pomen

Priimek prikazuje izvor ljudi iz enega prednika, označuje pripadnost skupine določenemu rodu. Tradicija dati dedna imena se je pojavila v X-XI stoletju, zdaj pa se uporabljajo povsod, razen v ozkem obsegu držav. Na primer, v Islandska imena

Zgodovina videza imen v Španiji

Kakor drugje, v Španiji so ljudje na začetku imeli samo imena. Otrok so mu bili dani ob krstu in nato uradno odobreni. Ker je prebivalstvo raslo, raznolikost imen ni bila zadostna, da bi se izognili ponovitvi. Ljudje z enakim imenom so se pogosto začeli srečevati, kar je povzročilo zmedo. Nato je bila oblikovana tradicija, da se novorojencu dodeli drugo ime, ki je v procesu razvijanja španske države postalo priimek.

Tudi za udobje bi bilo lahko dodano besedo imenu, ki določa določeno osebo. To je bistveno poenostavilo nalogo identifikacije osebe med množico imeni. Način oblikovanja drugega imena, ki je kasneje postal priimek, so bili podobni tistim v drugih narodnih skupinah.

Po imenu staršev

Najenostavnejša stvar, s katero so prišli Španci, je dodati ime enega izmed njegovih staršev imenu osebe. Primer: "Jorge, sin Joséja" (Jorge, el hijo de Jose). Kasneje se je ta oblika zmanjšala na preprost Jorge Jose (Jorge Jose), druga beseda pa je veljala za priimek. Predlagatelj je v nekaterih različicah generičnih imen ostal zgodovinsko. Toda to ne kaže na plemenitega izvora lastnika španskega družinskega imena in nobenih posebnih značilnosti njegove družine, kar mnogi pomotoma mislijo.

Po kraju rojstva ali prebivališča

Podobno so bile dodane besede v zvezi s teritorialnim znakom. Na primer, Maria iz Valencije (Maria de Valencia). Sčasoma se je izgovor izgovoril, polno ime pa je v obliki Maria Valencia. Predlaga de, tako kot v prejšnjem primeru, včasih poteka, vendar ne nosi nobene semantične obremenitve.

Po poklicu

Druga opredeljevalna beseda, dodana imenu, lahko določi poklic, naziv, položaj. S to metodo smo oblikovali takšne španskih družin, kot so Herrero (Smith), Escudero (ustvarjanje PDUs) Shoemaker (Shoemaker) in mnogi drugi.

Z vzdevkom

Nadimki, ki poudarjajo kakršno koli svetlo značilnost videza ali značaja osebe, so služili tudi kot način razlikovanja med ljudmi, ki imajo isto ime. Značilnosti prednik prinesel sodobnikov taka imena, kot Barbudo (brada), Rubio (blond), Bueno (lepo), Franco (pošteno), in tako naprej. D.

Priimki na -es

Običajna vrsta španskih priimkov je oblika s priponami -es. Od kod je prišlo do takih sprememb, zdaj zagotovo ni znano. Toda dejstvo ostaja - to je ena izmed najbolj priljubljenih sort generičnih imen. Večina teh imen se je zgodila v imenu očeta. Torej, iz Gonzala je nastal Gonzalez, Rodrigo-Rodriguez, Ramon-Ramones itd.

Ženska in moška španska imena

V nekaterih jezikih je razlika v nominalnih oblikah na podlagi spola. Tako je na primer v Ruski tradicionalno ta razlika izražena z zaključkom. Moški in ženski španski imeni se v izgovarjavi in ​​črkovanju ne razlikujejo. Druga zanimiva značilnost je, da ženske v tej državi ne upoštevajo priimka moškega, čeprav jih lahko pogosto dodajo za njo.

Druga imena so se začela prenesti od očeta do sina, utrjene v celotni družini. Zaradi podobnosti znakov, s katerimi je družina prejela svoje ime od prednika, so se mnogi od njih izkazali za precej pogoste. Zato je pogosto mogoče srečati Španci, ki imajo eno ime, a niso sorodniki.

Skupna španska priimka

Večina imenovanih v Hispanic države imeti naslednja generična imena:

• Fernandez.
• Rodriguez.
• Sanchez.
• Gomez.
• Garcia.
• Gonzalez.
• Lopez.

Redki španski imeni vključujejo tiste, ki so izposojeni iz drugih jezikov, označujejo edinstveno značilnost osebe ali prihajajo iz imen redko poseljenih območij. Na primer, slavni konkvistador Alvar XVI stoletja Nuunes Cabeza de Vaca, čigar ime pomeni, kot je "glava krava" generično ime imena kraja v španski pokrajini. Drug primer - ime Picasso, znan po vsem svetu zaradi svoje nadarjene imetnika. Umetnik je dobila od njene mame, in to nizko razširjenost tega imena, ki je Pablo Ruiz Picasso spodbudila, da jo izbere za uradno predstavitev.

Modernost

Španci zelo radi dajejo svojim otrokom več imen. Verjame, da bo potem imel otrok več angelov skrbnikov. Imena so tudi podedovana, zlasti za aristokrate. Kot že rečeno, se moški španski imeni ne razlikujejo od ženskih priimkov. Ob rojstvu oseba prejme dvojno priimek, ki ga sestavljajo prva priimka papeža in mati, in številka ena je tradicionalno vredna očeta. Na primer, če bi Mary Lopez González in Felipe García Sánchez, sin se imenuje Jose, nato pa njegovo polno ime je Jose Garcia Lopez. Tako se družinsko ime prenese iz generacije v generacijo vzdolž moške črte.

Španci pri predstavitvi in ​​poslovnem dialogu običajno uporabljajo le prvi priimek, ki ne pušča drugega. Izjeme so lahko po presoji samega prevoznika, vendar je to običajno.

Kot smo lahko videli, izvor imen v Španiji je precej raznolika, in njihova dediščina in uporaba zelo zapletena, vendar v to in kaže edinstven okus, povezano v določeni državi.