"Lova ni teta": literarne analogije in vsakdanji pomen izraza

Nekdo ima srečo s sorodniki, a nekdo ni. Tisti, ki so srečni, bodo razumeli priljubljen aforizem "lakota ni ženska". Ljudje, ki niso seznanjeni z dobrimi odnosi s sorodniki, ne zavedajo celotne globine pregovora, ki smo ga upoštevali. V vsakem primeru bomo za oba opravili malo raziskav. V njem bomo razkrili pomen in pomen povezave dobrih sorodnikov z lakoto.

Knut Hamsun, lakota

Lačen - grozno stanje, če on dovolj izostri človeku. Da ne bi stradali, ljudje krajo, včasih ubijajo. Oseba mora jesti trikrat na dan ali najmanj vsaj dvakrat. Nekateri uspevajo jesti enkrat dnevno, toda, kadar okoliščine prisilijo.

Literatura prikazuje živahne primere dejstva, da lakota ni teta. Najprej je roman Knut Hamsun The Hunger. Zaključek romana se hitro izbriše iz spomina, vendar delavnice, ki opisujejo osebo, ki ni pojedla več kot en dan, ostanejo z bralcem za vedno.

Najbolj zanimiva stvar je, da je Hamsunova novinarka. On mora pisati, da bi jedel, vendar ne more ustvariti nobenih člankov, ker je lačen. Črke se združijo. Rezi in bolečine v trebuhu motita delo. Hamsun se imenuje "Norveški Dostojevski," za to z neverjetno psihološko natančnostjo, ki mejijo na Natančnost, piše ven ordeals v junaka. Moški v klasičnem romanu bi se strinjal, ne da bi mislil, da lakota ni njegova teta.

Charles Bukowski

Ustvarjalec avtobiografskih romanov Charles Bukowski je vedel tudi, da takšna lakota, ne po glasu, za junaka večine njegovih romanov, Henry Chinaski, nenehno želi jesti, toda takoj, ko ima denar, takoj spusti v najbližji bar. Kljub temu, Beech (ljubeče znan kot ustanovitelj "umazan realizem" prijateljev) trdi v svojih delih z dvema običajnimi resnic: prvič, umetnik mora biti lačni ves čas ustvariti nekaj iz rednega vyhodyaschee- drugi, "poln trebuh na učenje gluhih. " Odziv na obeh argumentov prav, on sklene: a) lakota tetka- b) je osebno deluje najbolje, ko bo jedel dober del kuhanega krompirja z mesom ali klobase.

Sergej Dovlatov

Sergej Dovlatov ne zaostaja za tujimi avtorji. Nekje v prostranstvih njegov ne preveč impresivno, vendar penečega proze je izgubil podobo lačen novinarja, ki je sedel v parku, videti hrepeneče na plavajočih labodi v ribniku in se poskusil, kako jih bolje ujeti.

Toda vse se dobro zaključi: junak sreča bogato srednjo letnico, ki skrbi za njegovo oskrbo s hrano. Rekli boste: "Alphonse!" In kaj storiti, pregovor "lakota ni moja teta" pravi resnica.

Mimogrede, Dovlatov v svojih zvezkih trdi, da je ta zgodba imela pravi prototip in da je bilo vse, kar je opisano. Vendar smo obljubili, da bomo govorili o sorodnikih in lakoti, zato vzemimo neposredno jezikovno razlago.

Sorodniki in lakota

Beseda »lakota ni ženska« pomeni, da ima oseba dobre sorodnike in ga bodo zagotovo podprli in po potrebi božali. Ne moremo reči o lakoti - on je neusmiljen in neumno muči človeka, dokler ne razreši svoje maternice. Taka blagoslovljena slika je verjetno bila, od kod je prišel pregovor. Položaj je prijeten, ker ima oseba sorodnike, ki mu ne bodo dali nobene napake.

Zdaj, ko je oseba vključena v duh konkurence in željo po dobičku, vsi družinski odnosi letijo k tartarju. »Človek je volk za človeka,« je dejal rimski žajbelj in je bil popolnoma prav. Očitno je v starodavnem Rimu razmerje med ljudmi ni bilo zelo prijetno.

Z drugimi besedami, zelo smo veseli tistih, ki so, kam iti. Z vsakim korakom kapitalizma (zlasti v Rusiji) se oseba hitro dehumanizira in individualizira. Komunikacija med ljudmi se prekine. Ljudje se spreminjajo v otoke v oceanu življenja in se sami odplavajo. Če gledate tako bleščečo sliko, nehoteno razmišljate: kaj se bo zgodilo, če bodo nenadoma tete, strici, starši izginili s sveta? Kdo bo šel v stradalega?