Hebrejščina in jidiš - kakšna je razlika? Hebrejščina in jidiš: abeceda

Za nefisticirano uho ruskega moža sta Hebrew in jidiš zamenljivi koncepti, ki bi lahko rekli, celo sinonimi. Ampak je to tako, in kakšna je razlika? Hebrejščina in jidiš sta jeziki, ki jih govorijo Judje, vendar se med seboj razlikujejo po starosti in izvoru ter s področjih uporabe in mnogimi drugimi. Ta članek je namenjen glavnim razlikam med dvema jezikovnima sistemoma. Najprej pa morate navesti splošen opis obeh jezikov.

Hebrejščina: izvori

To je res eden od starodavne jezike človeštvo. Obrnjen je na semitsko skupino. Glede zgodovinskega izvora ni soglasja. Nekateri trdijo, da je bil ločen od jezikov severozahodu pod-veje semitske skupine, ki se vpiše ugaritska pisava, Kanaance in Aramejščino in postala neodvisna v XIII stoletju pred našim štetjem Ime "antisemitske" izhaja iz imena Sema - potomec starodavne Noe, in iz katerega je bilo ljudi, v pogovoru z omenjenih jezikov. Toda to so samo hipoteze, saj ni jasnih dokazov, da so bili ti jeziki nekoč ena celota. Nasprotno, po presoji preživelih starodavnih pisanih spomenikov se ti jeziki zdijo celoviti in popolnoma oblikovani, ne pa v fazi razvoja.

Hebrejščina je prvi jezik človeštva?

Če zaupamo sveto hebrejskega Svetega pisma, staro hebrejščino na obliko in je moral sam govoriti Shem, Noeta in njegov oče, in tudi prva oseba na Zemlji - Adama. Zakaj? Ker je bila zmeda jezikov kazen za neposlušnost, da bi prebivalci starodavnega Babilona, ​​in kot je bilo Shem in njegovi potomci med uporniki, je razvidno, da njihov jezik ni spremenila in še vedno obstajajo do prvega Žida - Abrahama.

Jidiš je jezik, ki se ne more pohvaliti takšne starosti, se je pojavil relativno nedavno.

Najstarejši pisni spomeniki

Seveda je Hebrejt v svoji stoletni zgodovini spremenil. Na primer, del Biblije, ki se imenuje Stara zaveza, je bil napisan predvsem na hebrejski obliki tega jezika v obdobju od XV do V stoletja pred našim štetjem. In to je osnovni dokument za preučevanje prvotne oblike hebrejščine. Ugotovljeno je bilo na tisoče rokopisov in fragmentov, zaradi katerih je mogoče spreminjati pisanje črk.

Nepopisni pisni spomeniki istega obdobja so razmeroma majhni. Med njimi Gezersky koledarskih mesecev in opis kmetijskega dela (stoletje pred našim štetjem X), Samarijan potsherds VIII stoletje pred našim štetjem in enako iz Lakhiša, ki izvirajo iz 6. stoletja pred našim štetjem, kot tudi napis Silo v času Hezekije.

Iz teh zgodovinskih dokumentov se lahko naučimo o semantičnem sistemu in slovnični strukturi jezika tistega časa, njegovem razvoju v tem obdobju. Vidimo lahko tudi, da so iz akadijske, aramejske in arabske besede izhajale številne besede, ki so vključene tudi v hebrejski besednjak.

Jidiš se ne more pohvaliti takih starodavnih dokumentov, ker v teh stoletjih še ni obstajal. Nastalo je veliko kasneje.

Hebrejščina: nadaljnji razvoj

Ves ta čas je hebrejščino uporabljal tako za ustni kot pisni govor. To je bil edini jezik vsakdanjega komuniciranja.

Toda stanje se je začelo spreminjati v II. Stoletju. Hebrejščina preneha govoriti jezik. Zdaj se uporablja samo za bogoslužje. Ampak, kljub temu, je do danes preživela, čeprav je doživela nekaj sprememb. Veliko vlogo pri tem so igrali kopi pisatelji besedila iz stare zaveze, ki so se imenovali za masorete.

Dejstvo je, da ima hebrejski jezik eno zanimivo funkcijo: besede v hebrejščini so bile napisane samo s soglasniki, samoglasniki pa so bili že v postopku branja. Ampak na koncu, ko Hebrejski postal iz gospodinjstva, in s tem, židovska govor zvenel manj in manj, so nove generacije pozabil, kako izgovoriti nekaj besed, ker dvomim, kaj je potrebno dodati samoglasnike. In ti Masoretes izumil sistem samoglasniki - samoglasnik simbolov zvok besed ni bila izgubljena za vedno. Tako je Hebrejcem uspelo preživeti do našega časa. Čeprav je bilo kot pogovorno, je bilo komajda uporabljeno do začetka 20. stoletja. To je bil jezik božanskih storitev, fikcija, novinarstvo.

Če pogledamo naprej, želim reči, da je bil v začetku prejšnjega stoletja Jidiš uporabljen kot pogovorni jezik - jezik evropskih Judov.

Ampak z oživitvijo države Izrael leta 1948, hebrejščina postane uradni jezik države. Bilo je gibanje, ki podpira uvedbo hebrejščine na vsa področja življenja. Glavni cilj je bil vrniti izvirni jezik v govorni jezik. In ta čudež se je zgodil. Jezik, ki je bil 18. Stoletja knjižni prostor, se ponovno zveni na ulicah, v trgovinah, na šolskih urah.

Hebrejščina: abeceda

Zanimivo je, da je Hebrejska kvadratna pisma služila kot osnova za pisanje obeh jezikov, ki so obravnavani v tem članku. Toda kakšna je razlika? Hebrejščina in jidiš imata enako število črk. Sodobno črkovanje je bilo odpravljeno po babilonskem ujetništvu (VI stoletje pred našim štetjem). Črke so našli kvadratno črkovanje. Spodaj je abeceda s samoglasniki. Pisma se nahajajo na evropskem vzorcu - od leve proti desni. Stranski samoglasniki so postavljeni na desni.

In jidiš in Hebrejska abeceda je sestavljena iz 22 črk in pozval soglasnik, (ker te črke predstavljajo le soglasnikov), nima posebnih črk za samoglasnikov. Toda v hebrejščini so včasih dodani samoglasniki, ki olajšajo branje, kar je bilo prej omenjeno. To velja predvsem za otroško ali versko literaturo. Na jidišu istih vokalizacij ni. To je ena od glavnih razlik pri pisanju črk. In tukaj je primer abecede v jidišu, kjer so črke od desne proti levi.

Jidiš: predniki

Ta jezik se lahko šteje za mladega v primerjavi z njegovim prirojenim. Nastala je v XX-XIV stoletju na ozemlju Vzhodne in Srednje Evrope. Temelji na besednjaku visokogermanskih narečij in sčasoma - in moderni nemščini. Približno petina besednjaka je enaka hebrejščina, in še 15% besed je bilo slovansko. Jidiš je preprost izraz mešanica semitskih, germanskih in slovanskih jezikovnih sistemov. Toda jidiška abeceda se ne razlikuje od hebrejščine.

Večina besed ima nemške korenine, stavke so zgrajene tudi z uporabo nemške slovnice. Jidiške besede so fonetično zaznane kot narečje istega nemškega jezika. Ni presenetljivo, da je bil Jiddish prvič označen kot žargon in ga ni zaznaval kot samostojni jezik ali celo narečje.

Jidiš: območje distribucije

On zagotovo ni tako širok, kot pri tekmecu - Hebrejcu. Na jidišu so Jude govorili le znotraj Evrope. V drugih delih sveta se ni uporabljal.

Kljub temu, da je v evropskih državah je govoril več kot 11 milijonov ljudi, uradno, v nekaterih od katerih je bil priznan kot popolni jezik šele na začetku XX stoletja. Na primer, na rokah napisa beloruske SSR "Delavci vseh držav, združite se!" je bil napisan v beloruščini, ruščini, poljščini in jidišu. To je bil, in ne hebrejski, ki se je leta 1917 štel za enega uradnih jezikov ukrajinske SSR.

Toda sčasoma ga je Hebrejščina zaradi nekaterih dejavnikov izrinil iz vsakdanjega življenja. Kaj je prispevalo k temu? Prvič, uradnik jezik Izraela napovedal, hebrejščina, drugič, večina Judov govoril jidiš, iztrebili med drugo svetovno vojno, na tretjem mestu pa je Hebrejski je jezik Judov, ki živijo na Obljubljena dežela.

Razlike

Torej, iz vsega zgornjega dejstva o teh dveh jezikih, kakšna je razlika? Hebrejščina in jidiš imata nekaj temeljnih razlik. Tukaj so:

• Hebrejščina je več tisoč let starejša od jidiš.
• Hebrejščina se nanaša izključno na semitske jezike in v jedru jidiša, razen Semitiča, obstajajo tudi germanske in slovanske korenine.
• Besedilo v jidišu je napisano brez samoglasnikov.
• Hebrejščina je veliko bolj pogosta.

Aboridžinski prevozniki, ki poznajo oba jezika, lahko še bolje pojasnijo razliko. Hebrejski in Jidiš imajo veliko skupnega, vendar je glavna razlika je verjetno ni v besednjaku ali slovnice, in cilji uporabe. To je tisto, kar obstaja pregovor med Judi v Evropi pred 100 leti o tem, "Bog pravi v jidiš v vsakdanjem življenju, in v hebrejščini. - v soboto" Takrat je bil hebrejski jezik le za verske namene, vsi pa so govorili na jidišu. No, zdaj se je situacija spremenila ravno nasprotno.