Cirilica in latinščina: razlika in prevod

Nekoliko časa je obstoječi latinski jezik, ki so ga govorili Rimljani, zapustili neizbrisno znamenje. Gre za vprašanje vseh evropskih jezikov, ki so razdeljeni na romanske in germanske. Kar se tiče slovanskih ljudstev, je bil za njih posebej razvit nov sistem pisanja, v katerem so sledili odmevi Evrope in Balkana. Torej, glavne abecede med slovansko-evropskimi ljudstvi so postale cirilice in latinske besede, ki jih uporabljamo doslej.

Izvor jezikov

Izvor, s katerim lahko izračunamo rojstvo določenega jezika, je zelo nejasen. Do zdaj sta starodavna jezikoslovja in etimologija ena največjih težav za raziskovalce. Vendar pa je izjema cirilična in latinska, saj je izvor teh abecede bolj ali manj jasen.

Latinski

Začeli bomo z jezikom, ki se govori v starodavnem Rimu in ki se danes, mrtvo, pogosto uporablja v medicini, zgodovini in filologiji. Prototip latinščine je bil etruščanski napisan jezik, ki je obstajal predvsem v ustni obliki in se je uporabljal med istimi plemeni, ki živijo v središču moderne Italije.

Nova rimska civilizacija je sistematizirala vse primere in dosežke svojih prednikov, ki so oblikovale polnopravno latinsko abecedo. Vsebovala je 21 črk: A B C D E F H I K L M N O P Q R S T V X Z. Po propadu rimskega imperija latinsko razširjeno po vsej Evropi in izenačimo z različnimi plemenskimi prislovov (Celtic, valižanščina, gotike in t. D.).

Tako so se pojavili jeziki romansko-nemške skupine - francoski, italijanski, nemški, angleški in mnogi drugi. Danes je za njihovo snemanje uporabljena ena abeceda z 26 črkami.

Staro cerkveno slovansko

Za slovanske pečine je bil latinski tujec in nesprejemljiv. Toda glede na dejstvo, da so bila nekatera dežela podrejena papeževemu avtoriteti, drugi pa so sprejeli pravoslavno krščanstvo, je bilo potrebno učiti ljudi Sveto besedo. Grki bratje Ciril in Metod so ustvarili abecedo s 43 črkami, kar je postalo razumljivo za slovanske ljudi.

Poimenovali so ga v čast svojega starejšega brata Cyrila in postal je temelj novega starevolinskega jezika. Kasneje se je število pisem zmanjšalo, jezik pa se je razširil na zelo velika ozemlja. Seveda se je spremenil zaradi različnih narečij in se je zato razgradil v številne neodvisne jezike. Ta abeceda je postala osnova za vzhodnoevropske spise, južnoevropske in ruske.

Sodobni mednarodni sistemi pisanja

Cirilični in latinski uporabljajo danes za izmenjavo informacij na mednarodni ravni, tudi v vzhodnih državah. To sta dve univerzalni abecedi, ki imajo podobno strukturo in simbole, prav tako pa se lahko med seboj zamenjata. Vendar pa je treba opozoriti, da ima vsak od njih svoje lastne zasluge.

Nedvomno je na Zemlji pogostejši latinski jezik. Z njeno pomočjo se zabeležijo številne kitajske in japonske besede, ki se pogosto uporabljajo v bančnih dokumentih (tudi v Rusiji) za beleženje osebnih podatkov. Ampak vsak jezikoslovec vam bo natančno povedal, da je cirilična abeceda bogatejša in bolj priročna abeceda, ker so njegovi simboli prenašali večji spekter zvokov.

"Abecedne" reforme

Zamenjava cirilice z latinsko abecedo je zelo pomembno vprašanje, ki se je v mnogih slovanskih državah večkrat pojavilo. Latinska pisava je prvič zamenjala slovansko v poljsko-litovskem Commonwealthu in Kneževini Litvi. Do zdaj Litva in Poljska, kljub slovanskim koreninam svojih jezikov, uporabljajo latinsko abecedo.

Na južnoevropske države so vplivale tudi prevajanje s cirilice na latinsko abecedo. Na primer, Romunija, ki je uporabljala cirilico, je v XIX. Stoletju sprejela latinsko abecedo. Podobno je prispela tudi v Črno goro, Srbijo in Češko.

Kaj je Rusija šla skozi

Na ozemlju naše države se je cirilična abeceda in latinična pisava vedno znova borila za prostor pod soncem. Brez dvoma je bilo cirilsko pismo domače za rusko osebo, vendar so večkratni poskusi katoliške države prevzeli njegovo zavrnitev in uvajanje latinščine kot osnove pisnega govora.

Prvi, ki je zavrnil slovansko abecedo, je bil Peter Veliki. Je celo izvedel jezikovno reformo, izpisal je veliko pisem iz abecede in jih zamenjal z evropskimi. Kasneje pa je to idejo opustil in vrnil vse na svoje pravo mesto.

Drugi poskus romanizacije ruske družbe je prišel po revoluciji. Takrat je Lenin reformiral združitev. Sprejete so bile evropske merske enote, prišlo je do prehoda na evropski koledar in domnevalo se je, da bo jezik preveden tudi.

Lingvisti so naredili izjemno delo, da bi spremenili vse ruske vire, napisane v cirilici. Toda Stalin, ki je kmalu prišel na oblast, je spoznal, da je bila ideja brez zdravega razumevanja in vse vrnila v normalno stanje.

Latinski in cirilični: razlika

Nemogoče je opaziti, da sta obe abecedi izjemno podobni drug drugemu. Ti vsebujejo celo popolnoma iste črke: A, B, E, K, M, N, O, P, C, T, G in H. Vendar, kot je pravilno navedeno zgoraj, cirilica funkcionalnost veliko širši. Zaradi črk, kot je "Š" ali "Ŝ", se na primer prenaša zvok, ki se v latinici zabeleži s pomočjo dveh ali treh štirih znakov.

Ločeno je treba omeniti črke "C" in "K", ki so v našem pismu strogo označene z zvokom. In v Latinski njihov prepis je odvisen od samoglasnika naprej. No, in kar je najpomembnejše, kar razlikuje latinsko abecedo iz cirilice, je, da vsak zvok ustreza njenemu pismu.

Kombinacija črk v besedi ne vpliva na njihov zvok, podvojevanje soglasnikov je izrecno izgovorjen, ni motečih samoglasnikov in nemih zlogov.