Lorenzova krivulja in njegova vloga v gospodarstvu

Lorenzova krivulja je graf, ki prikazuje stopnjo neenakosti v družbi, industriji, distribuciji dohodka in bogastva.

Konec 19. stoletja - začetek 20. stoletja dohodkovna neenakost To je bil predmet raziskav mnogih vodilnih ekonomistov zahodne Evrope in Amerike. Glavna težava študija je bila vrednotenje učinkovitosti ter pravičnost razdelitve bogastva in dohodka, ki se je razvila v tržnem gospodarstvu. Leta 1905 je Max Lorenz, ameriški statistik, razvil svoj način ocenjevanja porazdelitve dohodka, ki je postal znan kot "krivulja Lorentz".

Na grafikonu abscisa predstavlja delež prebivalstva v državi kot odstotek skupnega števila, medtem ko ordinat predstavlja delež prihodkov kot odstotek skupnega dohodka. Iz grafikona je razvidno, da v družbi vedno obstaja neenakost pri delitvi dohodkov. Na primer, prvih 20% prebivalstva države prejme le 5% dohodka, 30% prebivalstva - 10% dohodka, 50% - 25% dohodka in tako naprej. Lorentzova krivulja prikazuje delež prihodka, ki ga je mogoče pripisati različnim skupinam prebivalstva, ki jih oblikuje velikost prejetega dohodka.

Če bi v družbi obstajala enakomerna porazdelitev dohodka, bi bila krivulja ravna (bisektor kota med osjo abscesa in osjo ordinata). Ta vrstica se imenuje absolutna enakost. Absolutna enakost je mogoča le v teoriji. Ta vrstica kaže, da bo vsak določen odstotek družin dobil ustrezen odstotek dohodka. To pomeni, da če 20%, 50%, 70% prebivalstva dobi 20%, 50%, 70% celotnega dohodka, potem se ustrezne točke nahajajo na bisector. In če bi vse dohodke predstavljali 1% prebivalstva države, se na grafikonu taka situacija odraža z navpično črto - absolutno neenakostjo. Tako vam Lorentzova krivulja omogoča primerjavo porazdelitve dohodka med različnimi skupinami prebivalstva ali v različnih časovnih obdobjih.

Na podlagi grafa je izračunan koeficient Ginnyja. Tako sta krivulja Lorentz in koeficient Gini tesno povezana.

Koeficient Gini je kvantitativni ukrep, ki odraža stopnjo neenakosti različnih možnosti razdeljevanja dohodka. Razmerje je razvil Corrado Gini, italijanski ekonomist, demograf in statistik.

Bolj ko je dohodek enakomerno porazdeljen, bo Bližji Ginijev koeficient enotnosti. Enota ustreza absolutni neenakosti. V skladu s tem bo bolj enakomerna porazdelitev, koeficient bo bližje nič. Zero ustreza absolutni enakosti. Prenos plačilnih sistemov in progresivno obdavčitev sta sposobni približati distribucijo do absolutne enakosti. Kot kažejo izkušnje razvitih držav, se časovna neenakost pri razdelitvi dohodka zmanjša.

Drug dokaj pogosto uporabljen ukrep porazdelitve dohodka je decilen koeficient. Prikazuje razmerje med povprečnim dohodkom desetih odstotkov najvišje plačane populacije v državi in ​​povprečnim dohodkom desetih odstotkov najmanj dobičkov.

Za Rusijo prehodno gospodarstvo Devetdesetih let je zaznamovala tendenca povečevanja razlik v prihodkih. Konec leta 1991 je bil decilni koeficient 5,4, v letu 1995 se je povečal na 13,4, leta 1998 pa na 13,5. Koeficient Gini se je v letu 1998 povečal na 0,376 s 0,256 v letu 1991. Razlikovanje dohodka, praviloma spremlja razlika v plačah delavcev v določenih panogah in dejavnostih. Medprofesionalno in sektorsko razlikovanje ravni plačil v tržnem gospodarstvu kaže javno korist dejavnosti, je vodilo pri zaposlovanju in usposabljanju.