Sodobni ruski jezik in njena država

Sodobni ruski kot ena od oblik nacionalna kultura - to ni samo jezik Ruski narod, ampak tudi jezikovna skupnost, ki se je zgodovinsko razvila: naslovi, narečja, žargoni in druge oblike govorna kultura.

Najvišja oblika razvoja nacionalni jezik postal ruski literarni jezik, ki se razlikuje od drugih oblik manifestacije, saj je standardiziran, obdelan, splošno zavezujoč za vse in se odlikuje po širokem družbenem delovanju in stilski raznolikosti. Literarni jezik je vedno v nasprotju z žargoni, narečja in narečja. Sodobni ruski jezik je eden izmed načinov medetničnega komuniciranja in medsebojnega delovanja narodov celotne Ruske federacije.

Sodobni ruski literarni jezik ni le literatura, temveč tudi tisk, televizija, radio, šole in državni akti. To pomeni, da je ta jezik normaliziran, z uveljavljenimi pomeni in uporabo besed, strogo črkovanje, izgovorjavo in slovnico. Sodobni ruski predstavljajo dve obliki - ustno in pisno, ki sta nepomembna, vendar se razlikujeta med slovnico in slovnico. Pisna oblika jezika je zasnovana za vizualno zaznavanje in ustno obliko za slušno dojemanje. Pisna oblika je sintaktično in leksikalno kompleksna, prevladuje terminološki in abstraktni besednjak, pogosteje mednarodni. Sodobni ruski jezik je sestavljen iz več sekcij: besedišča, frazeologije, fonetike, ortoepije, oblikovanja besed, črkovanja, grafike, slovnice, sintakse in morfologije, ločil.

Trenutno stanje ruskega jezika

Na sodobni ruski jezik, ki ga mediji močno vplivajo: pravila o izgovorjavi in ​​uporabe besed postala manj toga, pogosto pogovorni in ljudske oblike spremeni v možnost jezikovna norma. In sam pojem "norma" je zdaj bolj upravičen, da izbere enega ali drugega izgovarjanja ali uporabe besed, namesto togega jezikovnega okvira. Sedanje stanje ruskega jezika postopoma začenja zaskrbljujoče: jezik medijev je daleč od vzornega, standardnega literarnega jezika.

Lingvisti in raziskovalci pravijo, da so vse spremembe naravne in normalne, da se jezik razvija z družbo. Po eni strani je to dobro: izginila je verbalna togost, žigi, ki so bili značilni v ustnem literarnem jeziku obdobja SSSR. Ampak, na drugi strani, žargoni, narodni in tuji zvoki iz zaslona besede. Posojila iz tuji jeziki postaja vse več, kar negativno vpliva na čistost prvotno ruskega jezika. Ja, čas se nadaljuje, jezik se spreminja z razvojem družbe, ena stvar pa je okras govorja s tujimi besedami, druga pa izguba tradicije in izguba lastne kulture.

Ruski literarni jezik je zapuščina Puškina in Lermontova - velikih pisateljev, ki so veliko prispevali k njegovemu nastajanju in razvoju, ruski literarni jezik je nosilec velike ruske kulture, ki na svetu ne vsebuje analogij. Ohraniti jo moramo in preprečiti, da bi se pod vplivom zunanjih dejavnikov zrušil.