Kaj je prepisovanje, znaki in pravilen izgovor v angleščini

Angleški jezik je eden od najpomembnejših na svetu, domneva se, da je dom več kot 500 milijonom ljudi, in toliko, kolikor ga posedujejo v večji ali manjši meri. Začeli smo se učiti angleščino, najprej smo se soočili z učenjem besedišča jezika, njegove slovnice in seveda izgovorjave. Kako pravilno prebrati besedo, še posebej, če se njeno pisanje jasno razlikuje od zvočne oznake? Tiskanje vam bo pomagalo pri tem. In kaj je transkripcija, njegova oznaka in načini branja, se boste naučili iz našega članka. Po njeni skrbni študiji lahko enostavno izgovorite tudi najbolj sestavljene besede

Torej, kaj je transkripcija

Če sprejmemo znanstveno definicijo, potem gre za sistem snemalnih znakov in pravila za njihovo kombinacijo, katerih namen je zapisovanje pravilnega izgovarjanja besede. To dejansko pišemo eno stvar, toda z zvokom dobimo nekaj povsem drugačnega. Učenje znakov angleške transkripcije, tako kot osnovne črke, lahko preprosto izvedete vse besedilo, napisano v angleščini. Konec koncev, v tem jeziku, kot v ruskem jeziku, so besede pogosto napisane drugače, kot so izrečene, včasih pa se je treba naučiti svoje pravilne obravnave, da ne bi naredili napak v prihodnosti.

Glavni znaki in pravila branja angleškega prepisa

Za prenos pravilno izgovorjavo Angleške besede so izumili s fonetično abecedo, v njej so zvoki označeni s posebnimi fonetskimi znaki. Upoštevajte, da kljub dejstvu, da črke v angleškem jeziku 26, zvoki v njem - kar 44. Zato bi jim morali biti za najboljše obvladanje jezika pozorni. Na splošno je prenos izgovora prisoten v katerem koli jeziku, zato se različni znaki uporabljajo ne le za angleški jezik, ampak, na primer, za prepisovanje ruskih besed. To je zelo priročno, glede na to, da so pravila precej standardna in jih skrbno zapomnite, lahko prenesete zvoke absolutno jezikovna enota. Če vemo, kakšen transkripciji je na splošno, začnimo ga preučevati. Nato so podana pravila za branje samoglasnikov, dvojno izraženih in soglasnih zvokov.

Preberite samoglasnike pravilno

i ː je dolg, šok samoglasnik "in", na primer: čaj, morje;
ɪ - kratek in nenapovedan (a včasih lahko šok) zvok med ruskimi "in" in "s, primeri - bitnimi, poslovnimi;
æ - izražen kot jasen in udaren zvok, podoben nečemu med "a" in "e", na primer: mačka, podgana;
ɑː - dolg in globok zvok "a", primeri - avto, srce;
ɔː - tudi dolg in odprt "o" zvok, preberite besede razvrstite, ploščo;
ʊ - zelo kratek zvok "y", na primer: dal, lahko;
u ː - nasprotno, dolg, nekoliko zmehčen "y" zvok, na primer - bedak, čevlji;
ʌ - z zvokom bližje tolkalnemu zvoku "a", na primer: gor, par;
ɜ ː - malo dolg zvok med "ё" in "o", preberi, zavije;
ə - kratek, ne precej poseben "a" zvok, z besedami do, vzdevek;
e - rahlo zmehčen zvok "e", na primer: postelja, glava;
ɒ - zvok, podoben nečemu med "o" in "a", z besedami rock, telo.

Pravila za branje zvokov z dvostranskim zvokom (diftongi)

eɪ - rahlo sproščeno "hej", na primer: pladenj, make;
aɪ - beremo kot preprosto "ah", v besede nebo, kupiti in tako naprej;
ɔɪ - izrazito "oh", na primer: veselje, fant;
ɪə je križ med "ue" in "ia", na primer: strah, tukaj;
eə - zvok "ea", kjer je zadnji "a" - brez napetosti, z besedami las, tam in tako naprej;
ʊə - dolg "y" zvok, na koncu katerega se sliši nejasen "a", na primer: tour, poor;
aʊ - rahlo zmehčen zvok "ay", z besedami hlače, uro;
əʊ - tudi nekoliko mehka "oh", na primer šala, pojdi.

Beremo soglasne zvoke

p - jasen, živahen zvok "n", primeri - parkiranje, odprto;
b - tudi jasno "b", v plasti plošče, opusti;
t - zvok "t", vendar je njegov izgovor jezika določil nekoliko višja kot izgovarja zvok podoben ruski, na primer: deblo, potrdilo;
d - jasen "d", v besedi dodajte oglaševanje;
k je zvok "k", z besedami, kot so vrvica, šola;
g - izrazito podobno ruski "g", na primer: milost, se strinjam;
tʃ - znova zmehčen "h" zvok, z besedami naključje, ulov;
dʒ je močan, udaren zvok med "h" in "f", običajno v ruskem jeziku, se ga prenaša kot Joon, Jackson, na primer: džungla, logika;
f je enak kot ruski "f", na primer: bedak, dovolj;
v - se glasi preprosto "v", na primer: vokal, glas;
theta- - dovolj težko izgovoriti zvok, poskusite rahlo držati jezik med zobmi in reči "c" ali "f", na primer: hvala, etnično;
ð - ponavadi izgovor je enako kot prejšnji zvok, poskusite govoriti z glasom "h" ali "", na primer: tam je to;
s - zvok skoraj identičen z ruskim "c", z besedami nedelja, vzhod;
z - izgovorjava je blizu ruskega "z", na primer: zebra, odstop;
ʃ - Tudi blizu ruske "sh", le malo mehkejši, v besedah ​​sijaj, akcija;
ʒ - samo mehak zvok "ž", na primer: vizualen, običajen;
h - zvok "x", ki se pri izhlapevanju izgovarja, na primer: glava, hrib;
m je samo zvok "m", na primer: mati, miš;
n - se izgovarja skoraj enako kot ruski "n", le jezik je nekoliko višji na nebo, v besedah ​​opomba, znanje;
ŋ - zvok "n", jasno izražen "v nosu", na primer, poje, branje
l - podobno kot ruski "l", vendar ne mehak ali trden, temveč nekaj povprečnega, na primer: smeh, zakonit;
r je zvok "p" in "l" mediu, poleg tega je sproščen, z besedami naključno, vrstni red;
j - zvok, ki je zelo blizu ruskemu "i", na primer: vseeno, vi;
w je kratki zvok, izražen med "y" in "in", z besedami, kaj, kje, en.

To so bili glavni znaki prenosa Angleški izgovor. Ko jih natančno preučite in že poznate, kaj je transkripcija, zdaj boste brez težav prebrali angleško besedo.