Medijske funkcije

Funkcije medijev v politiki danes so obsežne in večplastne, kar nam omogoča, da govorimo o medijih kot še enem veje moči. Kot neposredni distributer, nosilec pomembnih informacij, imajo dovolj močan vpliv na mase. Zaradi tega opravljajo različne naloge in pridobijo različne funkcije.

Mediji najprej prejmejo, obdelajo in posredujejo informacije o najpomembnejših dogodkih za oblasti in ljudi. V tem primeru govorimo o informacijah, ki med drugim vsebujejo oceno in pripombe ter obdarjen z javnim pomenom. Te funkcije imenujemo mediji.

Zelo pomembno je, kako pridobiti (fragmentarno ali zaporedno) in kakovost informacij. To določa kvalifikacijo nadaljnjih ukrepov političnih zastopnikov. V tem primeru govorijo o izobraževalnih nalogah, s katerimi se srečujejo mediji in distributerji informacij. Medijska funkcija seveda ne vključuje globoke in sistematične asimilacije znanja. Za to obstajajo posebne ustanove. Kljub temu je izobraževalna funkcija medijev precej velika. Razširjene informacije vplivajo na oblikovanje določenih pogledov in stališč, širitev ocenjevanja in kognitivnih zmožnosti državljanov.

Treba je opozoriti, da imajo izobraževalne in družbene funkcije medijev razmeroma tesen odnos. V tem primeru se pogosto prvi razvijejo v drugo. Z politična socializacija razumeti asimilacijo določenih norm, vzorcev obnašanja posameznih vrednot posameznika. Zahvaljujoč tej asimilaciji se dogaja prilagajanje javnosti. V skladu s prejetimi informacijami javnost začenja oblikovati mnenje o dejavnostih strank, parlamenta, vlade in drugih institucij oblasti ter o kulturnem in gospodarskem življenju ljudi.

V razvoju družbe so zelo pomembne funkcije medijev kot nadzora in kritike. V nekaterih državah se prevozniki in distributerji informacij razlikujejo po določeni neomejenosti svojega predmeta. Hkrati so nadzorne funkcije medijev v takih državah zelo učinkovite, saj ni le zakonita, ampak tudi moralna ocena tistih ali drugih dogodkov ali oseb. V teh primerih so ocenjevalna merila zakoni in javno mnenje.

V Ljubljani demokracije neposreden nadzor nad dejavnostmi medijev poteka le v skrajnih primerih, izrednih razmerah (med vojno, na primer). V drugih situacijah so medijske dejavnosti precej neodvisne. Poleg tega se pogosto zahvaljujoč vodenju novinarskih preiskav oblikujejo posebne parlamentarne komisije, odločitve, ki so zelo pomembne za življenje družbe, začnejo se kazenski preizkusi. Po mnenju mnogih analitikov so nadzorne funkcije medijev še posebej potrebne z oslabljeno opozicijo ali nepopolnostjo državnih nadzornih institucij.

Najbolj razširjena novinarska dejavnost v demokratičnih državah. Mediji se zdaj štejejo za sestavni del mehanizma demokratičnega delovanja. Mediji dajejo predstavnikom različnih skupin priložnost, da izrazijo svoje mnenje javno, da iščejo in zbirajo ljudi podobnega miselnosti, jih združujejo s skupnimi prepričanji in cilji ter predstavljajo jasno oblikovane interese v javnem mnenju. Z drugimi besedami, mediji so na nek način korenine, skozi katere vsaka politična struktura dobi svojo življenjsko moč. Pri ocenjevanju vloge množičnih medijev v javnem življenju države je treba upoštevati kompleksnost in večplastnost te strukture, kar pa ima velik vpliv na naloge, ki jih postavljajo pred to institucijo.