Izbirni jeziki: definicija koncepta

Vprašanje razvrščanja jezikov je zagotovo zelo zapleteno in prostorno. Kakšni so jezikovni jeziki in kakšni so njihovi jeziki, kakšni jeziki pripadajo materinemu jeziku, ruski, ta vprašanja ne bodo nastala tako preprosto v vsakodnevni situaciji. Tipologija jezikov je pomembna za ljudi, ki delujejo na področju komunikacij in mednarodne tehnologije. Vsi študentski filologi to najprej poučujejo. Mnogi verjetno bi rekli, da ti podatki niso potrebni in nepotrebni za njih, a je tako? Morda je vredno vedeti o kraju svojega maternega jezika v celovitem sistemu, da bi uresničili svojo jezikovno posebnost in razumeli zgodovinsko in kulturno vrednost besed, ki jih pravimo vsak dan.

Splošne informacije

Razdelitev jezikov obstaja po različnih klasifikacijah. Z rodoslovno klasifikacijo so jeziki razdeljeni na družine, nato pa v skupine, ki imajo tudi veje. Znana po skoraj vseh delitvah jezikovnih družin vključuje indoevropsko, kavkaško, kitajsko-tibetansko, altaično in številne druge jezike. Po drugi strani pa je indoevropska družina razdeljena v skupine, slovansko, germansko, romansko itd. Na primer, angleščina pripada indoevropski družini, nemški skupini, zahodni veji. Ruski jezik spada v slovansko skupino indoevropskih jezikov. Ta razvrstitev jezikov označuje njihovo razmerje. Poleg tega so jeziki deljeni z drugimi funkcijami. Obstaja morfološka in slovnična klasifikacija.

Morfološka razvrstitev jezikov.

Pomembno je morfološka ali tipološka klasifikacija jezikov, kar kaže, kot že ime pove, vrsto oblikovanja jezikov. V skladu s to razvrstitvijo obstajajo štiri vrste jezikov: 1) izolacijski ali amorfni, 2) vključeni ali polisintetični, 3) odbojni, 4) aglutinativni. To temo so preučevali največji lingvisti vseh časov. Na primer, nemški filologi Augustus in Friedrich Schlegel so nekoč prišli do zaključka, da so jeziki sintetični in analitični način izobraževanja. Drugi znani nemški filolog, Wilhelm von Humbold, je izpopolnil teorijo in ga pripeljal do vrste, kakršno imamo danes.

Selektivni in aglutinativni jeziki so nasprotni.

Da bi bolje razumeli bistvo teh vrst, jih je treba primerjati, saj imajo nasprotne lastnosti. Začnimo z besedo "preobrazba" in njeno etimologijo. Beseda je prišla iz latinščine flectivus "Prilagodljiv", kar pomeni prilagodljivo strukturo jezikov. Inflectional Jeziki so jeziki oblikovanje besed, v katerem je zgrajena z dodajanjem na podlagi besede različni vplivi z različnimi in večopravilnimi vrednostmi. Besedi aglutinativni so izvirali iz latinščine agglutinatio - "lepljenje" in pomeni nespremenljiv, stabilen sistem.

Agglutinativni jeziki

Aglutinativni Jeziki so jeziki oblikovanje besed, v katerem se zgodi z dodajanjem morfemov z eno samo vrednostjo, ki ni predmet nobene spremembe. Aglutinativni jeziki vključujejo, na primer, turško in finsko-ugriško. Živahen primer jezikov te skupine je japonščina, baškirščina ali tatarščina. Analizirali bomo na primer: tatarsko besedo " hitlaryunda", Kar v prevodu pomeni"v njegovih pismih"Sestavljen iz podatkovnih morfemov:"koča » - "pismo", "lar"Je morfem z množinsko vrednostjo"ын"- morfem tretje osebe," da "ima pomen lokalnega primera. To pomeni, da ima vsak morfem samo en pomen. Še en živahen primer iz baškirskega jezika: besede "bash, ki se prevede kot "Glava" ima vrednost nominativnega primera, edinstven. Dodajte mu morfem "Lar" - «bash-lar » in zdaj pomeni "glavo", to je morfem "Lar" ima en sam pomen - množino.

Jeziki prevajalnega tipa

Zdaj pa podrobneje analiziramo prevajalske jezike. Kot smo že omenili, morfemi v tem primeru imajo več pomenov, kar lahko vidimo na primeru domačega ruskega jezika. Pridevnik "lepo"Je konec"th", Kar nas opozarja na moški spol, nominacijski primer in množino ob istem času. Tako je en morfem tri vrednosti. Vzemimo še en primer: samostalnik "knjiga", Konča z"a"Ima pomen ženskega spola, edinega in nominativnega. Tako lahko sklepamo, da je ruski jezik prevelik. Drugi primeri prevajalskih jezikov so lahko nemški ali latinski, pa tudi večina znanih jezikov indoevropske družine, zlasti v vseh jezikih slovanske skupine. Vračanje nemškim znanstvenikom iz 18. stoletja je treba omeniti, da je prevajalski jezik lahko sintetični ali analitični način izobraževanja. Sintetična metoda pomeni dejstvo, da nastane beseda z dodajanjem različnih morfemov, končnic in postfiksov. Analitska metoda vam omogoča uporabo istih storitvenih besed. Na primer, v ruščini lahko rečemo "Pišem", Z uporabo konca prihodnjega časa, ki je sintetični način izobraževanja. Ali pa lahko rečeš "Pisal bom", Z uporabo službene besede prihodnjega časa"bo", Ki je primer analitične metode. Treba je opozoriti, da v tej razvrstitvi ni jasnih razlik, mnogi jeziki združujejo različne načine oblikovanja besed. Zanimivo vprašanje je, ali je angleški jezik, ki je danes najbolj preučevan premišljen ali aglutinativen?

Angleščina je inflectionalna?

Da bi odgovorili na to vprašanje, morate opraviti majhno analizo na podlagi zgoraj pridobljenih informacij. Vzemi angleški glagol "spi", Ki je preveden"zaspal", Kjer konec"s"Ali je pomen tretje osebe edinstven, sedanji napetosti. En morfem je tri vrednosti. Skupaj, angleščina je prelomna. Da bi okrepili teorijo, nekaj primerov: glagol "imamstorjeno"Z vrednostjo"izdelane", Če je uradna beseda"imam"Govori o množini in popolnem času hkrati"jejedo»-«poje", Če je uradna beseda"je"Ima vrednost edinstvene, tretje osebe, sedanjega časa. Številčnost primerov z uradnimi besedami v angleščini govori o pretežno analitičnem načinu oblikovanja besed.

Na kratko o izolaciji in polisintetičnih jezikih

Selektivni in aglutinativni jeziki so najbolj razširjeni na svetu, vendar so kljub temu še dve vrsti. Izolacijski ali amorfni jeziki so jeziki, za katere je značilna popolna odsotnost besednih sprememb in dopolnitev morfemov. Zato tudi njihovo ime. Takšni jeziki vključujejo, na primer, kitajščino. Izraz "cha bud bu"Bo označil"Ne pijem čaja". Vključene ali polisintetične, morda najtežje za preučevanje in izgovarjanje jezikov. Ustvarjanje besed v njih nastane z dodajanjem besed med seboj, ki jih sestavljajo stavki. Kot je na primer v mehiškem jeziku "ninakakwa », kjer "ni»-«Jaz","naka»-«jesti","kwa»-«meso".