Vrste proizvodnje in njihove značilnosti: korporacije v sodobnem gospodarstvu

Glavne značilnosti tržnega gospodarstva so podjetja, podjetja in ustanove, ki temeljijo na lastništvu delniških družb. Upoštevajo jih ne samo kot vrste proizvodnje, ampak tudi njihove značilnosti, oblikovanje in dejavnost korporacij stopnja karakterizacije vsi civilizacijski razvoj države, kot strategija njenega vključevanja v EU svetovno gospodarstvo.

Glede na glavno vrste proizvodnje, je pomembno opozoriti, da glavna stvar ni v kategoriji "korporacija" sama, ampak v kakšnih vrstah in metode organizacije proizvodnje in vse dejavnosti so njihova vsebina.

Glavna značilnost korporacije je združenje oseb, gospodarskih subjektov, za izvajanje skupnih poslovnih dejavnosti na vseh področjih gospodarstva.

P. Drucker, ki je leta 1946 v znameniti knjigi "Načela korporacije" zapisal, da je korporacija pozvana, da odgovori, kdo in kako lahko v svetu zagotovi najučinkovitejši gospodarski razvoj. Velika korporacija ni niti toliko ekonomska institucija kot družbeno-politična institucija. To določa notranje vrste proizvodnje in njihove značilnosti.

Korporacije igrajo dvoumno vlogo pri razvoju konkurence. Obstaja napačno razumevanje stalnega razvoja konkurence v sedanjem gospodarstvu. Dejstvo je, da sta dva trenda: ena, namenjene izumrtje tekmovanja, je najbolj pomembna značilnost, ki je zmanjšanje števila svojih predmetov in obsega, druga pa je povezana z okrepitvijo konkurence med državami in čeznacionalnimi, hkrati pa ohranja nekatere od tradicionalnih regionalnih odnosih konkurenci, vključno z malimi in srednje velika podjetja .

Očitno je glavni razlog za razdelitev kapitala vrste proizvodnje in njihove značilnosti in kot posledica tega je povečanje moči korporacije prednost pred velikim obsegom proizvodnje v obliki učinek obsega. Bistvo slednje je, da s povečevanjem velikosti podjetij začne delovati težnja po znižanju stroškov.

Ena od oblik korporacijskih struktur je oligopol, odnos do katerega je s strani družbe dvoumen, pa tudi monopol na splošno. Razlika med oligopolom in čistim monopolom je, da obstaja zunanji prikaz konkurence. Torej, vrste proizvodnje in njihove značilnosti s stališča družbe so oblikovane tako, da je oligopol bolj zaželen kot monopol. Nekoliko časa sta J. Schumpeter in J. Hepbreith menila, da so potrebna velika oppongopolna podjetja za hitro rast NTP. Razvoj novih izdelkov in tehnologij je zelo drag in samo finančno opogopopistična podjetja lahko financirajo. Ovire za vstop v industrijo za konkurente jamčijo oligopolno zaupanje v ustvarjanje dobička, od katerih se nekatere lahko usmerijo v raziskave in razvoj. Po mnenju znanstvenikov oligopol pomaga izboljšati kakovost, zmanjšati proizvodne stroške in cene ter lahko prispeva tudi k povečanju proizvodnje in zaposlovanja v primerjavi s sektorjem, organiziranim na konkurenčni osnovi.

Koncentracija proizvodnje (in s tem monopolizacija gospodarstva) ne prispeva le k izumrtju konkurence z zmanjšanjem konkurence, temveč tudi prispeva k NTP, tj. se pojavlja v vlogi, ki se običajno pripisuje konkurenci. Posledično je v drugi polovici prejšnjega stoletja rast monopolizacije in integracije nadomestila izobraževanje in razvoj transnacionalne korporacije. Upoštevati je treba, da je ta proces še vedno v začetni fazi, saj zdaj v svetu hitro razmišljamo o sistemu izgradnje svetovnega gospodarstva in njegovih oblikah.