Vrste leksikalnih pomenov besed v ruskem jeziku

V tem članku bomo preučili vrste leksikalnih pomenov besed in predstavili najbolj znano klasifikacijo, ki so jo ustvarili V. V. Vinogradov.

Kaj je leksikalni pomen?

Kot veste, ima beseda dva pomena - slovnična in leksikalna. In če ima slovnični pomen abstrakten značaj in je povezan z velikim številom besed, potem je lexical vedno individualen.

Leksikalni pomen je, da se imenuje povezava predmetov ali pojavov realnosti z določenim zvočnim kompleksom enote jezika, ki je določena v mislih domačega govorca. To pomeni, da leksikalni pomen pomeni vsebino, ki je specifična za določeno besedo.

Zdaj pa analiziramo, na podlagi katere vrste leksikalni pomen besed. In nato upoštevajte eno izmed najbolj priljubljenih klasifikacij.

Vrste leksikalnih pomenov

Semantična korelacija različnih besed ruskega jezika nam omogoča, da identificiramo različne vrste lexemov. Do takrat obstaja veliko sistematizacij takih vrednosti. Najbolj popolna razvrstitev pa je predlagana razvrstitev V. V. Vinogradov v svojem članku z naslovom "Osnovne vrste leksikalnih pomenov besed". To tipologijo bomo razpravljali še naprej.

S sklicem

Z imenovanjem (ali korelacijo) je običajno dodeliti dve vrednosti žetona - neposredno in prenosno.

Neposredni pomen, imenovan tudi glavni ali glavni, je pomen, ki odraža pojav stvarnosti, resničnega sveta. Na primer: beseda "miza" pomeni kos pohištva - "črna" je barva premoga in saj - "vrelišče" pomeni bubbanje, vrenje, izhlapevanje od ogrevanja. Takšna semantika je trajne narave in je predmet le zgodovinskih sprememb. Na primer: "miza" v antiki pomeni "kraljevanje", "prestol" in "kapital".

Osnovne vrste leksikalnih pomenov besede vedno razčlenjujejo na manjše, kar smo dokazali v tej točki, ko govorimo o neposrednih in figurativnih pomenih.

Če se vrnemo na glavno temo, lahko dodamo, da besede, ki so v neposrednem pomenu manj kot druge, so odvisne od konteksta in drugih besed. Zato se domneva, da imajo takšne vrednosti najmanjšo sintagmatično povezavo in največjo paradigmatično kondicioniranje.

Prenosni

Vrste leksikalnih pomenov besed so bile izpostavljene na podlagi živega ruskega govora, v katerem se zelo pogosto uporablja jezikovna igra, pri čemer je tudi uporaba besed v prenosnih pomenovih tudi del.

Takšne vrednote izhajajo iz prenosa imena enega predmeta realnosti v drugega na podlagi skupnih značilnosti, podobnosti funkcij in tako naprej.

Tako ima beseda priložnost, da ima več pomenov. Na primer, "miza" - 1) v smislu "kos opreme" - "mizo stroja" - 2) v pomenu "moči" - "dobili prostor z mizo" - 3) v pomenu "ločitve v obratu" - ". Okrogla miza"

Ima številne prenosne vrednosti, kot je beseda "vrenja": 1) v smislu "zaslon na visoko stopnjo" - "so trdo delo" - 2) pretirano izražanje čustev - "vreti ogorčenje".

Prenosne vrednosti temeljijo na konvergenci dveh konceptov s pomočjo različnih vrst združenj, ki jih rojeni govorci zlahka razumejo. Zelo pogosto posredne vrednote imajo veliko posnetkov: črne misli, vreli ogorčenje. Te figurativne kombinacije besed se hitro popravijo v jeziku, nato pa spadajo v pojasnjevalne slovarje.

Prenosni vrednosti z izrazito posnetkov odlikuje stabilnost in ponovljivost metafor, ki jih pisateljev, pesnikov in publicistov izumili, saj so slednje strogo osebna.

Vendar zelo pogosto prenosne vrednosti izgubijo svoje posnetke za native govornike. Na primer, "krpe sladkorne sklede", "koleno kolena", "uro bitke" ne zaznavamo več kot figurativne kombinacije besed. Ta pojav se imenuje izumrla posnetka.

Vrste leksikalnih pomenov besed po poreklu

Glede na stopnjo semantične motivacije (ali po izvoru):

• Motivirane besede (sekundarne ali izpeljane) izhajajo iz nalepk izpeljave in vrednosti izhodne osnove.
• Nemotivirane besede (primarno ali neizvedeno) - niso odvisne od pomena morfemov, vključenih v sestava besede.

Na primer: besede "graditi", "tabela", "bela" se nanašajo na nemotivirano. Za motiviran - "hiši", "mizo", "zamaže", saj so bile te besede, ki ga tvorijo nemotivirani, poleg tega pa besede so primarni viri, ki pomagajo razumeti pomen novo oblikovanih žetonov. To pomeni, da "beljenje", ki je sestavljeno iz "belega", pomeni "izdelovanje bele barve".

Toda ni vse tako preprosto, motivacija nekaterih besed ni vedno tako jasno se kaže, kot jezik se spreminja, in ni vedno mogoče najti zgodovinsko koren besede. Vendar, če ste porabili etimološki analizi, je pogosto mogoče najti povezavo med starodavnimi, na videz precej neenakih besed in pojasniti njihov pomen. Na primer, po etimološki analizi besed "praznik", "maščobe", "krpo", "okno", "v oblaku" učijo potomci iz "piti", da "v živo", "zasuk", "oko", "upor" . Torej ni vedno mogoče, da laiki ne moremo razlikovati nemotivirane besede od prvič motiviranih.

Vrste leksikalnih pomenov besed po njihovi združljivosti

Odvisno od leksična združljivost besedni pomeni lahko razdelimo na:

• Prosti - imajo kot podlago le objektno-logične odnose. Na primer: "pijačo" je mogoče kombinirati samo z besedami, ki kažejo tekočine (čaj, vodo, limonado, itd), pa se nikoli ne more uporabljati z "run" tip "lepote", "noč". Tako bo kombinacija teh besed urejena z združljivostjo ali nezdružljivostjo pojmov, ki jih določijo. To pomeni, da je "svoboda" v združljivosti teh besed zelo pogojna.
• Ni prost - takšne besede so omejene v sposobnost leksikalne kombinacije. Njihova uporaba v govoru je odvisna od predmetnega logičnega faktorja kot jezika. Na primer: beseda "Obešanje" je mogoče kombinirati z besedami "oči", "look", "oči", medtem ko besede ne more biti povezana z drugimi žetoni - ne reči "Obešanje nogo."

Ne-svobodne vrste leksikalnih pomenov besed v ruščini:

• Phraseološko sorodni - realizirani so izključno v stabilni (ali frazeološka) kombinacija. Na primer: zapriseženi sovražnik - se ne uporablja noben prisilni prijatelj, razen če gre za avtorsko jezikovno igro.
• Sintaktično pogojena - se uresniči le v tistih primerih, ko je beseda prisiljena opraviti nenavadno funkcijo za to. Na primer, beseda "klobuk", "hrast", "log" so predikati, ki opisuje človeka kot nedavno, tope, bungler, brezčuten, pomanjkanje pobude. Pri izpolnjevanju takšne vloge beseda vedno pridobi posnetke in je opredeljena kot vrsta prenosnih pomenov.

Sintaktično pogojene vrednosti vključujejo tiste konstrukcije slovarja, ki jih je mogoče realizirati le pod določenimi sintaktičnimi pogoji. Na primer: "vihar" pridobi figurativni pomen samo v obliki rodu. itd. - "vihar dogodkov".

Po funkciji

Vrste delitve leksikalnega pomena besed lahko dodelimo glede na naravo opravljenih funkcij:

• Nominativno - ime prihaja iz besede "nominacija" in označuje poimenovanje predmetov, pojavov in njihovih lastnosti.
• Ekspresivno-semantično - s takšnimi besedami prevladujoča množica je konotativna (čustveno vrednotena).

Primer nominativne besede: "visok človek" - ta stavek obvešča poslušalca, da ima oseba, ki ji je značilnost, visoko rast.

PRIMER pomenskih izrazne besede v isti primer kot zgoraj, ki je opisana, je beseda "visoka" nadomesti z "visok" - to dodamo k visoki neodobritvijo rasti, negativno oceno rasti informacij. Tako je beseda "lanky" izrazna sinonim za besedo "visoka".

Po naravi komunikacije

Glavne vrste leksikalnih pomenov ruskih besed, odvisno od narave povezave v leksikalnem sistemu določenih pomenov z drugimi:

• Relativne vrednosti so besede, ki se na nek način opirajo drug drugemu: dobro - slabo, daleč - blizu.
• Avtonomne vrednote so relativno neodvisne besede, ki označujejo specifične predmete: stol, cvet, gledališče.
• Deterministični vrednosti - beseda izhaja iz vrednosti drugimi besedami, ker so ekspresivne in slogovne variante besedo "kramp", je zaradi besede "konja", "lepo", "veličastno" - "dobro".

Sklepi

Tako smo našteli vrste leksikalnih pomenov besed. Na kratko lahko navedemo naslednje vidike, na podlagi katerih smo predstavili:

• Object-konceptualni odnosi besed ali paradigmatskih odnosov.
• Sintagmatični odnosi ali razmerje besed med seboj.
• Derivacijske ali izpeljane povezave lexemov.

S preučevanjem klasifikacije leksikalnih pomenov lahko bolje razumemo semantično strukturo besed, da podrobneje razumemo sistemske povezave, ki so se razvile v besednjaku sodobnega jezika.