Skupno lastništvo - koncept in razlogi za nastanek

V skladu s členom 209 Civilnega zakonika je lastništvo pravica do lastništva, uporabe in razpolaganja s svojim premoženjem. Zakon dovoljuje lastniku, da izvaja svoja dejanja s svojim premoženjem, vključno z njegovo odtujenostjo. Vendar ti ukrepi ne smejo biti nezakoniti, ne bi smeli kršiti pravic državljanov in drugih pravnih oseb in posameznikov, ki jih določata Ustava in drugi zakoni.

Pravica skupnega lastništva premoženja se pojavi, če je lastnina hkrati v lasti dveh ali več oseb. Precej pogosto fizične in pravne osebe pridobi lastnino skupaj, je finančno ugodna ali je posledica sotočja različnih okoliščin. Posledično to vprašanje postane najpomembnejše in zakonodajalec v civilni zakonik namenja številne članke.

Kot je razvidno iz zakona, je skupna lastnina lahko deljena in deljena.

Lastniški kapital se pojavi, če je delež vsakega od udeležencev v nepremičnini določen z dogovorom, sklenjenim med njimi ali s sodno odločbo. V drugih situacijah se pojavi skupno lastništvo.

V civilnem zakoniku Ruske federacije je 253. člen posvečen skupnemu lastništvu premoženja. Navaja, da imajo osebe, ki imajo lastnino na pravici do skupnega lastništva, razpolaganje in lastništvo ter uporabo tega premoženja skupaj. Drugi pogoji za odstranjevanje, posedovanje in uporabo premoženja se lahko določijo v sporazumu med njimi. Članek poudarja, da tudi če transakcijo za odtujitev premoženja izvede samo eden od lastnikov nepremičnin, mora še vedno pridobiti soglasje za takšno transakcijo od vseh drugih udeležencev skupne lastnine. Hkrati imajo udeleženci enako pravico razpolagati, posedovati in uporabljati svojo lastnino. Toda zakon omogoča drugim udeležencem v skupni lasti, da zahtevajo priznanje tega transakcija ni veljavna, če dokažejo, da udeleženec, ki je opravil transakcijo, ni imel potrebnih pooblastil, in oseba, s katero je udeleženec izvedel transakcijo, ali bi vsaj morala vedeti za to.

Najpogosteje pride do skupnega lastništva nad premoženjem zakoncev. Če med zakoncema ni sklenjena zakonska zveza, se bodo vse stvari, predmeti in nepremičnine, ki bi jih mož in žena lahko kupili med zakonsko zvezo, šteli za njihovo skupno premoženje. Takšna lastnina je lahko in različne poceni stvari, na primer čajne storitve in bolj dragoceni predmeti (gospodinjski aparati, pohištvo, vozila). Ne smemo pozabiti, da je skupna lastnina zakoncev tudi nepremičnina, pridobljena v zakonski zvezi, čeprav je bila kupljena z denarjem le enega od zakoncev, na primer moža, in žena takrat ni delovala.

Skupno skupno lastništvo zakonca pride tudi, če je bila premoženje, ki je bilo prej v lasti le enega od zakoncev, bistveno izboljšano v zakonski zvezi, na račun materialnih naložb, na primer obnova stanovanja. To ne upošteva, če je skupni denar takšne izboljšave ali zakonec, vložen v takšne izboljšave, svoj denar, tk. v zakonu so vsi denarni viri priznani kot pogosti, razen tistih, ki jih prejmejo kot darilo ali z dedovanjem.

Na takšno premoženje se zakonca priznavata kot skupna lastnina s sodno odločbo, razen če zakonska pogodba, sklenjena s strani zakoncev pred sprejetjem sodne odločbe, predvideva drugačen režim za takšno premoženje.

Ne smemo pozabiti, da bo pravica do lastništva nastala le pri enem od zakoncev za naslednje stvari, predmete, drugo premično in nepremičnino:

- ki ga je imel še pred poroko. Če je to premičnine, Priporočljivo je, da se preverijo in potrdijo datum prevzema;

- stvari, predmete, ki jih zakonec prejme v poroki kot darilo ali z dedovanjem. Zaželeno je, da se dajo taka notarska darila, sicer bo v primeru spora glede lastništva teh stvari na sodišču težko dokazati, da so bili resnično podarjeni samo možu ali samo ženi;

- lastnost, ki je predmet individualne uporabe, na primer zobna ščetka. Treba je opozoriti, da bo izjema od tega pravila nakit in razkošje;

- in zadnja stvar, ki bo priznana kot lastnina le enega od zakoncev, je pravica do rezultata intelektualne dejavnosti.

Skupno lastništvo nad premoženjem med zakoncema se pojavi, ko je premoženje razdeljeno, kar sta mož in žena pridobila v zakonu. Premoženje je razdeljeno na delnice, ki so v večini primerov enake. Vendar lahko sodišče prizna tudi večji delež skupnega premoženja za enega od zakoncev kot za drugega, če meni, da je treba upoštevati interese običajnih otrok, mlajših od osemnajst let, ki so ostali pri prvem zakoncu. Sodišče lahko pri razdelitvi delnic upošteva interese enega od zakoncev. Tudi delnice se lahko razdelijo neenakomerno, na podlagi pogojev pogodbe o poroki.

Ne samo med možem in ženo, ampak tudi med drugimi udeleženci v skupnem lastništvu, je mogoče ločiti premoženje in dodeliti delnice vsakega od udeležencev ali le del enega od njih. Delnice v delitvi so enake, lahko pa se z zakonom ali s sporazumom med strankama določi drug postopek razdelitve delnic.