Koncept "enodnevne besede": primeri in pomeni

Jezik je eden izmed najzanimivejših predmetov raziskav. Danes bomo preučili pojem »enostranske besede«. Tudi ti primeri vas ne bodo čakali.

Opredelitev

Logičen začetek, kajne? Nikomur ne razočaraj.

Nedvoumne besede so tiste, ki imajo le en leksikalni pomen. Imenujejo se tudi monosemantične. Odrezavi bralec bo razumel, da je v zadnjem pridevnik ni bil brez grškega jezika, in je čisto prav, za Monos - eno in semantikos - pomen. Ni preveč težko, kajne?

Čeprav so v ruskem jeziku večina vrednotenih besed, vendar je pojem »enodnevne besede« (primeri sledijo) več kot ilustrativni.

Zaradi tega primera bomo o primerih primerjali ločeno.

Vrste

Brez predgovorov preidemo na glavno stvar.

1. Lastna imena. Petya, Vasya, Kolya, Naum Romanovich - vsi pomenijo le tisto, kar je napisano. Tudi če ima oseba več imen, kot v znanem filmu "Moskva ne verjame v solze", so imena v tem primeru še vedno nedvoumna. Tudi prevod imena "John", kot "John" ne pomeni nič, saj so imena sami nedvoumno, in da se v različnih kulturnih tradicij imajo različne zapisov, hkrati pa ohranja bistvo, nihče ne briga. Pravilo se razteza na imena mest, na primer, Moskva, Vladivostok ali Benetke.
2. Nedavno rojene, a že "Russified" besede so nedvoumne. Med njimi lahko razlikujete "pizzo", "brifing" in celo "penasto gumo". Toda na primer "manager" (tudi nedavni) je večvalificiran.
3. Besede, ki označujejo stvari za posebne namene ("kovček", "kroglice", "trolejbus").
4. Pogoji so vedno nedvoumni. Imena bolezni ali delov govora v ruskem jeziku.

Seveda ne moremo predstavljati nedvoumne besede (že omenjeni primeri) kot nekaj zamrznjenega, njegov pomen se lahko spreminja znotraj konteksta, vendar ohranja njegovo bistvo. Breza še vedno ostaja sama, ne glede na jezikovno okolje, ki ga spremlja.

Kako veste, koliko besed ima vrednost?

Na to vprašanje lahko odgovorimo preprosto in enostavno. Seveda, metoda znanstvene tipke ni primerna tukaj, bolje je, da se obrnete na slovar za razlago, in če obstaja en pomen, potem je beseda nedvoumna. Primer: nasmeh je obrazna giba obraza, ustnic, oči, ki kažejo na smeh, izražajo čestitke, užitek ali nasmeh in druge občutke. Značilno je tudi, da v ruskem jeziku ni primernih sopomenk, sto odstotkov, za nasmeh. In to je res: prijaznost mora biti ne-alternativna.

Nasprotno, nasmeh ni dober, ampak tudi zlo, naddražen, aroganten, nor, a ne govorimo o žalostnem in groznem.

Bralec seveda še vedno zanima vprašanje: "Samovar" - ena beseda? "Ja, seveda. Ne verjemite nam, vprašajte slovar. Slednji vas ne pusti lagati. Poleg tega je samovar, kot kovček, poseben predmet. Povpraševanje po njem je majhno.

Čevlji in škornji

V kontekstu teme se opozarja na zelo zanimivo sliko. Poglej, če govorimo o prtljažniku v ednini, je ne le "Čevlji, ki pokriva spodnji del noge", kot piše v slovarju, ampak "nesramen, nevedna oseba, ki ne razume ničesar," kar pomeni, škornji - beseda vrednotijo (ker ima več kot eno vrednost), temveč v množini - to je ena beseda. Ni treba posebej poudarjati, da je ruski jezik velik in močan. Morda obstaja nekaj odtenkov, ki so znani po nekaterih samo mediji v vsakem komunikacijsko orodje, vendar pa po drugi strani ne utrudijo presenečeni nad tem, kako bogat našem jeziku.

Potencial jezikovnega razvoja

Zadnji primer o škorenjih potisne tukaj kakšen zanimiv zaključek: morda, sleng in prenosne vrednote v prihodnosti bodo pokrivale vsa nova ozemlja. Na primer, Tula bo imenovana "samovar", in to ne bo nujno slabo. "Kovček" bo pridobila še več pomena, kot je pomen, ki je zdaj pritrjen na besedo "balast". Na primer, moški, ki je slabo zaslužen, ali sorodnik, je kovček brez pisala: žalostno je, da ga vrgel in ga nosi močno. Toda le v prihodnosti bo prenosni pomen prekinil povezavo z razvajeno stvarjo in postal neodvisna vrednost.

Takšne spremembe se lahko predstavljajo kot cel kup, poskusite, vam bo všeč, smo prepričani.

Vse vrste zanimivih besed so barva našega življenja, našega, žal za žig, siva rutina. Toda jezik kot nekaj navadnega preneha, da ga ljudje zaznavajo kot skladišče neverjetnih stvari. Kako biti?

Poslušajte, kot pravi mladenič, kot otroci razumejo. Na primer, v knjigi "Od 2 do 5" Kornej Ivanovič Čukovski ima čudovite epizode otrokovih spoznanj o tem, kako svet deluje. Seveda, slavni otroške klasične diske jezikovne napake do osnovnega nepoznavanja zakona in drugih pravilih tvorbe besedil, vendar je v teh nepravilnosti in absurdov nekaj briljantno. Res je, to ne pomeni, da bi morali spodbuditi take svoboščine ali se veseliti njih. Pedagoški kodeks je strog, jezikovno izobraževanje pa ne prenaša demokracije, vendar bo zanimivo, da se odrasli seznanijo s čudovito knjigo.

Vendar smo zelo moteni, vendar od njega ne bo nobene škode, zlasti ker je vsakomur jasno, katera beseda je nedvoumna.