Erasmus Rotterdam
Eden največjih humanistov Severna renesansa, Erasmus iz Rotterdama, rojen na Nizozemskem leta 1469. Bil je nezakonski sin služabnika in duhovnik, ki je umrl zelo zgodaj. Prvo izobraževanje, ki ga je prejel leta 1478-1485 v latinski šoli v Deventerju, kjer so se učitelji osredotočili na notranje samopodobo človeka z imitacijo Kristusa.
V starosti 18 let je bil Erasmus v Rotterdamu po ukazu varuhinje prisiljen iti v samostan, kjer je šest let preživel med novinci. Tako življenje mu ni bilo všeč, in on je končno pobegnil.
Erasmus iz Rotterdama, katerega biografija je bila prepisana tisočekrat, je bila zanimiva oseba. Delo Lorenzo vile, tako kot drugi Italijani, mu je dalo velik vtis. Posledično je Erasmus dejavno podpiral humanistično gibanje, ki je poskušalo oživiti starodavne ideale lepote, resnice, vrline in popolnosti.
Nadaljnje izobraževanje Erasmus iz Rotterdama je v Parizu od leta 1492 do 1499 let. Bil je naveden na teološki fakulteti, vendar je študiral starodavna literatura. Leta 1499 se je Erasmus preselil v Anglijo. Tam je bil sprejet v Oxford krog humanistov. Tu je oblikoval svoj filozofski in etični sistem. Leta 1521-1529 je v Baslu živel Erasmus. Tu je ustanovil krog humanistov. Poleg tega je veliko potoval in ga zanimal kultura različnih narodov.
Glavna vprašanja, ki jih zanima Erasmus iz Rotterdama, so filologija, etika in religija. Študiral je in objavljal dela zgodnih krščanskih pisateljev in starih avtorjev. Erasmus je ustvaril in razvijal različne tehnike interpretacije in kritike. Od velikega pomena je njegov prevod Nove zaveze. Popravljal je krščanske vire in jih interpretiral, upal je, da bo obnovil teologijo. Vendar je v nasprotju s svojimi nameni začel racionalno kritiko Biblije.
Takih rezultatov ni pričakoval niti Erasmus iz Rotterdama.
Njegova filozofija je bila dovolj preprosta in dostopna vsaki osebi. Podlaga pobožnosti je verjel v božansko načelo, ki leži v duhovnem in moralnem življenju ter zemeljskem svetu.
Njegove poglede je imenoval »Kristusovo filozofijo« - to je pomenilo, da bi morali vsi zavestno slediti visoki morali, zakonitosti pobožnosti, kot bi posnemali Kristusa.
Z manifestacijo božanskega duha je štel vse najboljše človeške lastnosti. Zahvaljujoč temu je Erasmus lahko našel primere pobožnosti v različnih religijah, od različnih narodov.
Skupaj s tem, starodavna kultura ga je vzel za vzorec in temelj.
Erasmus neusmiljeno in z neko ironijo izpostavil nevednost in slabosti vseh razredov, vključno s duhovščino.
Prav tako je bil kategorično proti mednarodnim vojnam. V njih je videl oviro za razvoj kulture. Pobudniki vojn, ki so verjeli, da vedo, monarh in duhovniki.
Erasmus je poskušal popraviti pomanjkljivosti družbe, razširiti izobraževanje in novo kulturo.
V središču njegovega dela je bila pedagogika. Priporočal je, da mentorji čim bolj povečajo aktivnost in neodvisnost otrok, ob upoštevanju njihovega posameznika in starostne značilnosti.
Delo Rotterdama Erasmus je imelo velik vpliv na kulturo Evrope.
V tistem času ga lahko imenujemo intelektualni vodja Evrope.
- Ruski Tolmačev Dmitrij Gerasimov
- Sociologija kot znanost družbe
- Port of Rotterdam: zgodovina, opis, zanimivosti
- Največji mostovi na svetu: beton, viseči, naravni in drugi
- Gremo na Nizozemsko: znamenitosti prestolnice in drugih mest
- Zanimive izjave o naravi
- Aphorizem: primer modrosti in okraševanje govora
- Kdo je pacifist? Je miroljubnik, udeleženec mirovnega gibanja po vsem svetu
- Filozofija renesanse je kratka. Predstavniki renesančne filozofije
- "Kristusova filozofija" Erasmus iz Rotterdama: osnovne ideje
- Albrecht Durer: biografija in ustvarjalnost. Dela Albrechta Durerja: seznam
- Pravljica v največjem pristanišču Evrope. Znamenitosti v Rotterdamu
- Fable kot žanr literature. Oblika govornih basov
- Zanimiva dejstva o živalih: zakaj krokodil joče
- Program izmenjave Erasmus Mundus za študente
- Javni sir: biseri modrosti
- Ameriški pisatelj Neil Stephenson: biografija, ustvarjalnost in zanimiva dejstva
- Filozofija renesanse ali prve manifestacije antropocentrizma v filozofiji
- Humanizem renesanse
- Bistvo človeka v smislu evropske filozofije
- Patristika in šolastičnost sta dva mejnika srednjeveške filozofije