Prejemnik je prejemnik sporočila

Naslovnik je prejemnik sporočila, prejemnik govora, poslušalec, sogovornik, občinstvo in tako naprej.

Govornik se ne nanaša na prostor, ampak na poslušalca, zato osebnost slednjega organizira komunikacijo. Njene različne značilnosti so pomembne: spol, starost, položaj v družbi, vloga vloge, videz. Pri teh in drugih parametrih morate govor usmeriti tako, da je pravilno razumljen. In jih dodeli naslovnik. Naslovnik si prizadeva biti razumljiv in blizu naslovniku. Ali, nasprotno, dokazuje svojo razliko od nje, njeno erudijo, izobrazbo, superiornost.

Udeleženci v sporočilu so naslovnik in naslovnik.

Vloga naslovnika v teoriji govornih dejanj in žanrov

Vsako govorno dejanje je osredotočeno na poseben model naslovnika in upošteva njegove komunikacijske interese, govornik ima zanj odgovorne. S tem je povezana socialno-etična stran govora in njegova organizacija.

Govorna dejanja in žanri se v mnogih pogledih med seboj razlikujejo ravno zaradi dejstva, da sprejemajo različne poslušalce v različnih situacijah: zahtevo, naročilo, povpraševanje, kompliment, pohvalo.

Vrste prejemnikov

Na področju ustnega uradnega sporočanja je lahko naslovnik oseben ali brezoseben, en sam ali večkrat. V uradnem osebnem sporočilu (pogovor v zavodu, policiji, na sodišču) je naslovnik oseben.

Masovno komuniciranje se bistveno razlikuje od vseh drugih vrste komunikacije. Njena naslovnica je vedno veliko. Različni podtipi javnih komunikacij (kolektivnih ali množičnih) imajo tudi različne prejemnike. Kolektivna komunikacija (poročilo, predavanje, govor na sestanku) je naslovljena na kolektivno.

Nasprotno, v različnih oblikah neformalne komunikacije je govor naslovljen na posameznika (ne glede na število udeležencev v komunikaciji).

Spreminjanje vlog v komunikaciji

Naslovnik ni samo pasiven poslušalec. Zelo pomembno je stalna ali nespremenljiva vloga, ki jo naslovnik igra v komunikaciji. Tako pogoji množičnega komuniciranja ne dovoljujejo, da bi sam prevzel položaj govorca. V Ljubljani ustni govor v skupini je takšna sprememba vlog možna v določenih mejah in sortah: intervjuji, razprave. Osebno uradno komuniciranje omogoča preusmeritev naslovnika na naslovnika in ga včasih celo zahteva. V neformalnem okolju celo monolog (naslovnikova pripoved o nečem) vedno vključuje elemente dialoga (to pomeni, da gre za reakcijo poslušalcev).

Razlika med množičnim prejemnikom in kolektivom

Masovni naslovnik se ne razlikuje le kolektivno od kolektiva. Masovni prejemnik je poslušalec množična komunikacija - televizija, radio. V tem sporočilu ne more imeti priložnosti kot govornik: ne more niti strinjati niti ugovarjati niti ne prekinjati naslovnika. Za razliko od njega je kolektivni naslovnik povezan z govornikom, čeprav ne sodeluje v govoru, vloge ostanejo trajne. Vendar pa bi kolektivno naslovnik na kakršen koli način dokazati, da so verbalno reakcijo (krike iz občinstva: "Ne bo več slišal!") Ali neverbalni (prikima, se nasmehne, smeh, ploskanje, žvižganje).

Zdaj veste, da je naslovnik zelo pomemben koncept!