Pidgin je poenostavljen jezik. Primeri pidgina

Pidgin je slovnično poenostavljeno sredstvo komunikacije, ki se razvija med dvema ali več skupinami, ki jih nimajo skupni jezik.

Pojav poenostavljenih jezikov

Tradicionalno poenostavljeni jeziki so nastali, ko so predstavniki evropske kulture sodelovali z narodi, ki so jih kolonizirali (domorodna ljudstva Južne in Severne Amerike, pa tudi sosednji otoki, na primer otok Jamajka). Drugi način nastanka, ki ga povzroča potreba po skupni trgovini, so poslovni stiki različnih etničnih skupin. Praviloma se ti pidžinski jeziki razlikujejo po preprostosti in so le sredstvo medetnične interakcije in komunikacije. Besednjak tega naslova običajno ni več kot en pol tisoč besed, vendar zadostuje za najbolj preprosto komuniciranje o dostopnih temah.

Če primitivno poenostavljena pidžinski postane mati za otroke vseh etnične skupine (kot se je zgodilo, na primer, s potomci sužnjev na plantažah južnoameriških), se lahko stopnjujejo do stanja jezika Creole (npr Otok kreolske narečja - in bislama tok pisin).

Poreklo izraza

Izvor tega koncepta ni povsem jasen. Predlagano je bilo, da beseda izvira iz kitajskega izgovarjanja angleške besede poslovanje ("Podjetje"), vendar obstaja tudi teorija, da ta izraz izhaja iz izraza golob angleščina ("Pigeon English"), ki se nanaša na poštne golobe, ki so tradicionalno simbolizirale prenos informacij in pošte. Kitajska beseda pidgin je izvira iz imena reke Jin (Jin), ki se nahaja ob meji dežel, ki jih je v Šanghaju zakupila francoska in angleška.

Koncept »pidgin English« je nastal konec XIX. Stoletja. To ime je namenjeno mešanemu narečju, ki ga angleško govoreči poslovneži uporabljajo za trgovanje v mestu Guangzhou s kitajskimi. Bila je mešanica kitajščine, angleščine in portugalščine. V 18. in 19. stoletju na Kitajskem je bil pinggin angleški jezik lingua franca in se je imenoval angleški od Guangzhoua.

Kratka zgodovina golobnih jezikov

"Pidgin" je starejši izraz kot "lingua franca" ali "sabir" (narečje mornarjev in trgovcev v Sredozemlju). Sabir je nastal v štirinajstem stoletju in se je še naprej uporabljal do konca devetnajstega stoletja. V procesu trgovanja Evropejcev z drugimi etničnimi skupinami se je pojavilo veliko drugih pidžinov.

Drug vir izvora pizdinskih jezikov je bil uvoz in kolonizacija ameriških in karibskih slugov afriškega rodu. Zaradi kombinacije različnih prislovov, na katerih so govorili ujetniki, so se oblikovali različni pidgini. Slavniki, ki so jih ujeli lastniki sužnja, so morali medsebojno sodelovati. Tako govorijo različne etnične skupine pogosto neznan ali sovražni med seboj, tudi mešati z jeziki Ponudnik kolonij in domačini (Indians), ki so bile podlaga za mnoge mešanice, od katerih so najbolj stabilizirane v različnih narečjih kreolske.

Kombinacija portugalskih, španskih in Guarani jezikov privedla do pojava Pidgin kot jeziku Hera neen gata, govorijo v Amazoniji (Južna Amerika), kot tudi na celotnem ozemlju Paragvaj (tam se imenuje "hopara"). Brazilski pidgin umbanda, ki se uporablja za rituale, obstaja do danes. Ozemlje karibskih otokov je tudi dom številnih kreolov, ki komunicirajo v svojih krajevnih narečjih.

Uporaba pidginskih jezikov

Pidgin se najpogosteje uporablja v takih primerih, ko je potrebno doseči medsebojno razumevanje s strani oseb, ki so nosilci različnih jezikov.

Na primer, trgovina in poslovanje s tujci ali kadar obe skupini govorita druge jezike jezik države, v katerem živijo (vendar tam, kjer ni skupnega jezika med skupinami). Bistvenega pomena je razumeti, da je pidgin poenostavljeno sredstvo jezikovnega komuniciranja, saj je zgrajeno z roko ali s sporazumom med posamezniki ali skupinami ljudi. Ta jezik ni izviren v nobeni jezikovni skupnosti, njegovi zvočniki ga uporabljajo kot drugi jezik.

Pidgin se lahko oblikuje iz besed, zvokov ali znakovnega jezika več različnih kultur. Ti primitivni narečji omogočajo ljudem, ki nimajo skupnega jezika, da komunicirajo drug z drugim za komunikacijo. Pidgin ima zaradi omejene uporabe praviloma nizek ugled v primerjavi z drugimi jeziki.

Vsak poenostavljeni jezik ima svoje lastne norme uporabe, ki jih morajo izenačiti nosilci tega načina komuniciranja. Na primer, pidgin angleščina ima precej trdna pravila za uporabo.

Razlika med kreolskimi jeziki

Včasih so definicije "pidgin" in "kreolski jeziki" zmedene, saj so precej podobne jezikovni izrazi.

Pidgin je drugačen od Creola, ki je izviren v svojih zvočnikih. Jeziki Creole imajo dobro razvit besednjak in slovnico. Večina lingvistov meni, da se kreatološki narečji v procesu rojstva razvijajo od pidgina, ko so ga otroci pidginskih nosilcev preučevali in začeli uporabljati kot svoj materni jezik za vsakodnevno komuniciranje med seboj.

Roussensky

Roussenskr je del umetnega jezika, ki temelji na slovanskem jeziku. Ta pidgin v jezikoslovju je klasičen primer jezika trgovine. Zanimivo je za študij jezikoslovcev. Roussenskorsk je izumrla poenostavljena jezik, ki se je prej uporabljal na Arktiki. Združuje elemente ruskega in norveškega jezika, so jih ustvarili trgovci in ribiči iz Severne Norveške in ruski polotok Kola. Široko se je uporabljal v Severni Norveški že približno 150 let v Pomorjevi trgovini.

Russenorsk je pomemben model za proučevanje teorije Pidgin, ker je bila uporabljena le v govoru, v nasprotju z večino drugih poenostavljenih jezike, ki pustili pečat na pisnih medijev. Rusko-norveški narečje je končal tradicionalni razvoj primitivnega narečja za trgovino in interakcijo narodov, ki nimajo skupnega jezika. To je posledica potrebe po ustvarjanju minimalne povezave za komunikacijo. Kot je bilo vse Pidgin Russenorsk osnov slovnice in omejenega besedišča, večinoma sestavljena iz besed, ki so potrebne v Arktičnem ribolov in trgovini (na primer, je značilna izrazov "ribe", "vreme", "ribič", "plačilo" "Teža"). Ampak obstajajo tudi druge besede, ki niso posebej povezane z drugimi in trgovske dejavnosti ("glasba", "politika", "zgodovina").

Rusko-kitajski pidgin

Tudi eden od primerov poenostavljenih jezikov je rusko-kitajski pidgin. Bilo je precej primitivno in je bilo uporabljeno za komuniciranje med trgovci na kitajsko-ruski meji (ozemlje Amur regije) v XIX stoletju. To narečje je imenovano Maymachin jezik in ga je celo posebej preučevalo ruski trgovci. Za kitajske sezonske delavce je bil nepogrešljiv za študij. Ta pidžin je obstajal vse do sredine 30-ih let 20. stoletja, ko je odredil Stalin, večina kitajskih migrantov je bila vrnjena v svojo domovino. Jezik Maimachi je v svojem času imel v lasti približno milijon ljudi, večinoma kitajskih.

Taimyr je govoril

Drug primer pidžinskega jezika, ki temelji na ruskem jeziku - to je tako imenovano tajmsko narečje.

Pojavilo se je zaradi interakcije ruskega prebivalstva in avtohtonega Taimyrja (raznih Taimirjevih etničnih skupin). V Rusiji je bil razdeljen na ozemlju polotoka Taimyr konec XIX - zgodnjih XX stoletij. Vendar pa je s prihodom sovjetske moči in uvedbo univerzalnega sekundarnega izobraževanja "govor iz Tajmira" postopoma izginil.

V Rusiji so etnične skupine narodov Baškortostana in Primorja ustvarile tudi svoje različne pidgine za stik z rusko govorečim prebivalstvom.