Časi v nemščini: razlika med prefektom in predteritom

Časi v nemščini so zanimiva in načeloma tema, ki je preprosta za učenje. Za razliko od angleščine ali španščine na primer ni veliko začasnih kategorij. Uporaba preteklega časa ni odvisna od trenutka dejanja.

Razlika med popolnim in predčasnim

V nasprotju s splošnim prepričanjem so časi v nemščini popolnoma neodvisni od trenutka delovanja. Na primer, v angleščini, če nekaj storimo danes, se bo uporabila preteklost, in če je včeraj ali prej, to je preprosto preteklost: "danes sem kupil avto." Danes sem kupil avto. Toda: "Včeraj sem kupil avto", se bo prevedel drugače: včeraj sem kupil avto.

V nemščini so zelo različna pravila. Ne glede na čas ukrepa se bo najverjetneje uporabljal Perfect:

I habe mir heute / gestern / vorgerstern ein Auto gkauft.

Zakaj "najverjetneje"? Ker obstajajo nekatera pravila za uporabo časov v nemškem jeziku. Razmislimo jih podrobneje.

Pretekli čas v nemščini, izražen kot popoln

Perfekt se uporablja predvsem v pogovornem govoru. To pomeni, da če govorite z drugimi ljudmi, jim povejte o dogodkih v preteklosti, potem je vedno preteklost popolna, to je popolna.

Plusquamperfect, ki domnevno izraža dogodek, ki se je zgodil pred drugim dogodkom, se v pogovoru skoraj nikoli ne uporablja. Kot prihodnji drugi (Futurum II), boste redko slišali od prijateljev in znancev. Časi v nemščini običajno potekajo v smeri poenostavitve.

Preprost preteritum v nemščini

Pretekli čas se uporablja v knjigi govora, v besedilih množičnih medijev (časopisi, revije, analitični in novičarski članki).

Vendar pa je treba zapomniti, da če v knjigi vidimo nekaj dialoga med znaki, potem je tudi v popolni. Konec koncev je dialog, čeprav je knjiga, še vedno pogovorni govor.

Poleg tega se preprosta preteklost uporablja, ko povemo o biografiji katere koli osebe (na primer "Mozart je živel in študiral v Salzburgu", pravi Mozart wohnte und studierte v Salzburgu).

Obstaja pa posebna skupina glagolov, ki se celo v pogovornem govoru uporabljajo v predteritumu. To je predvsem modalni glagol. Zelo redko, ko Nemci pravijo, na primer, "sem si želel jesti" v popolni, zato bi raje izbrali preteklost preprosto. Torej, ne ich habe essen gewollt, ampak samo ich wollte essen. To se naredi za olajšanje predlogov, saj veliko število glagolov oteži in otežuje govor.

Tudi v Nemčiji (v Avstriji in Švici še vedno prevladuje oblika "popolnosti"). Na primer, "sem mislil" ali "ste vedeli?" ne bodo rekli, kot da sta gedacht in hast du gewusst ?, ampak raje ich dachte, wusstest du?. Imperfekt se uporablja tudi za glagole, ki označujejo besedo "govorijo" (recimo, delite mnenje, mislite): er sagte - je rekel-sie meinte - verjel (štetje).