Preteritum v nemščini - uporaba in funkcije

Preteritum v nemščini se ne uporablja tako pogosto kot popoln (pretekli popoln čas), vendar brez nje ne morete brati literarnih del. Konec koncev se oblika Praeteritum najpogosteje uporablja v knjižnem jeziku.

Kakšna je pretekla napeta oblika

V nemščini se Praeteritum ("preteritum", tudi "preterite") uporablja za sklicevanje na pretekle dogodke. Ta beseda je iz latinščine prevedena kot "mimo." Tudi ta oblika se lahko imenuje pripovedni čas. Če se Perfekt (popolnost) uporablja predvsem v pogovornem govoru, je pretežnik v nemščini tipičen za knjigovni govor. Ko je razvita koherentna pripoved (knjiga, roman, zgodba), se uporablja tudi Praeteritum.

Pri uporabi preterituma v nemščini

Menimo, da je razlika med preteklim časom in popolnostjo v tem, da je Perfekt nekako povezan z dogodkom v sedanjem času. Ker so v pogovornem govoru skoraj vsi dogodki povezani s sedanjostjo (ni smisla govoriti o tem, kaj ni pomembno), potem se v življenju uporablja pretežno popoln čas. Preteritum ostaja vloga časa knjige, jezika medijev. Uporablja se tudi v zgodbi o dogodkih v preteklosti. Na primer, oseba govori o tem, kaj je počel poleti, lansko leto / desetletje itd. In potem, ker se ta oblika redko uporablja, že zveni preveč literarno. Zato se tudi pri prvih osebah o preteklih dogodkih pogosto uporablja Perfekt.

Preteritum v nemščini se še vedno uporablja na par z odlično, če se uporabljajo glagoli, ki se uporabljajo, sein in modal. Na primer, beseda "sem bil včeraj v inštitutu" prevedena bolj kot Ich war gestern im Institut kot Ich bin gestern im Institut gewesen. In v stavku "Otrok je želel dar za božič", se bo uporabljal glagol v preprostem preteklem času. Das Kind wollte ein Geschenk zu Weihnachten (ne Das Kind hat ein Geschenkhellip-gewollt).

Recimo nekaj besed o tem, kako se modalni glagoli spreminjajo v preteklem času. Umlaut v tem primeru izgine, doda se dodatka t. Na primer, stavek iz glagola müssen (bi) v predteritumu bo slišal kot muss + t + osebni konec. Če ni umlauta, se temu ustrezno ne dodaja. Ich soll - Ich sollte, Wir wollen - Wir wollten.

Kako oblikovati pretekli čas

Glagoli v preteritumu v nemščini se lahko oblikujejo v skladu z dvema različnima formulama. Preprost pretekli čas se oblikuje z uporabo pripona t, ki se doda glagolu glagola. Imamo naslednjo formulo:

Preteritum = osnova glagoli + t + osebni konec. Ta formula velja le za šibke glagole.

Primer je naslednji: Ich studiere pomeni "Študiral sem na univerzi ali inštitutu." Ampak Ich studierte pomeni "sem študiral".

Če se steblo glagola konča v soglasnikih "d", "t", potem je med glavnim in pripono preteklega časa postavljen tudi samoglasnik e - za olajšanje izgovarjanja. Torej, Ich arbeite pomeni "Delam (zdaj ali sploh)", vendar Ich arbeitete - "Delal sem".

Kot v preteklosti je v angleščini podobna tudi pretekla priponka - (e) d. In enako, kot v Shakespearejevem jeziku, v nemščini obstajajo nepravilni glagoli. Za nepravilne (močne) glagole bo formula drugačna:

Osnova + spremenjena podlaga (za vse drugačne, je treba pametno zapomniti) + osebni konec.

Značilnosti predterita

Ne smemo pozabiti, da se v ednini v prvi in ​​tretji osebi ujemajo glagoli. To je treba vedno upoštevati pri uporabi preterituma v nemščini. Predlogi za primer so naslednji:

"Delal sem domačo nalogo." - Ich machte die Hausaufgabe. V tretji osebi se glagolski obrazci ujemajo. Er (he) machte die Hausaufgabe.

Posebnost nemškega jezika je tudi posebna skupina glagolov, ki so nekaj vmesnega, vmesna med močnim in šibkim. Tako dobijo pripono t v preteklem času, vendar se v predteritnem korenu spremeni korenski samoglasnik. Torej, to so glagoli "misliti" (denken). Ich denke - Ich dachte. Tu se e spreminja z a. Drugi glagoli so naslednji:

Bringen - prinesi (Ich bringe, vendar Ich brachte).

Rennen - teči (Ich renne, vendar Ich rannte).

(Er) kennen - vedeti (oziroma - prepoznati) (Ich (er) kenne, vendar Ich (er) kannte).

In tudi glagol nennen - poklicati (Ich nenne - Ich nannte).

Z eno besedo, nič ni zapleteno. Glavna stvar je razumeti vse.