Kriminalna psihologija: glavne smeri discipline

Kriminalna psihologija je področje pravne psihologije, ki preučuje sistem notranjih mehanizmov storilcev kaznivih dejanj s strani ljudi, notranjega miru ljudi ter problema strukture, izobraževanja, delovanja in razčlenitve kriminalnih združb.

Poznyšev S.V. je ustanovitelj te discipline. Po svoji teoriji kriminalna psihologija opravlja naslednje naloge:

• proučuje takšne lastnosti in pogoje osebe, ki je sposobna izzvati njegovo kriminalno vedenje;
• ne šteje za kompleks ločenih notranjih procesov, ampak integralna osebnost v svojih manifestacijah, ki jih je mogoče pripisati področju pravne psihologije;
• Določa načine za boj proti storilcem kaznivih dejanj.

V domačih študijah o kriminalistični psihologiji preučujemo:

• notranji svet zapornikov;
• življenjske razmere v podzemlju;
• načela razlage pričevanj prič (razlogi za pojav napak v njih);
• metodologija in teorija forenzične psihologije;
• psihologija deviantno vedenje (kriminalne, zasvojene, samomorilne in druge vrste).

Pravna psihologija ponuja izvirne metode odkrivanja sledi kriminala. V letih obstoja znanosti je bilo opravljenih veliko poskusov.

Kriminalna psihologija ima dve smeri raziskav.

Prvič, v disciplini so bili izpostavljeni osebni predpogoji in lastnosti, ki bi lahko pri interakciji s specifično zunanjo situacijo povzročili nastanek kriminalne situacije. Kriminalna psihologija vzpostavlja in utemeljuje specifične in značilne lastnosti osebe, ki postanejo vzrok in značilni predpogoji. Gre za pomanjkljivosti občutka za pravičnost, kulturo, moralo, čustva in tako naprej. Poleg tega, v disciplini, pojav človeške imunosti do kriminogenih situacijah ter pripravi priporočila za preprečevanje kršitev.

Drugič, metode pravne psihologije so namenjene tudi proučevanju psihologije žrtve. Skrbno pozornost posvečamo dejavnikom, ki oblikujejo njegovo osebnost in analizirajo vedenje.

V okviru discipline se preučujejo problemi nastanka kriminalnih namer ter nepreviden kriminal (domači in poklicni).

Ta znanost vsebuje enega najpomembnejših delov - kriminalna psihologija mladoletnikov. Raziskuje ne samo njihovo antisocialno vedenje, ampak tudi razkriva okoljski dejavniki in osebne značilnosti mladostnika, ki jih pritiskajo na kriminal. Od njih bo odvisno od njegovega individualnega odziva na kakršnekoli napake v življenju. Ta oddelek razvija tudi priporočila, katerih namen je preprečiti mladoletnike in otroke mladoletniško prestopništvo.

Poseben odlomek kriminalne psihologije je forenzični psihološki pregled, ki ni zakonit za reševanje nalog pravne vsebine. Govorimo o zanesljivosti pričevanja, namenih in motivih kaznivega dejanja, o opredelitvi oblike krivde itd. Predmet EIT je diagnosticiranje mentalnih nepatoloških značilnosti posameznih udeležencev v kazenskem primeru, ki so pomembne za ugotavljanje resnice.

Kriminalna psihologija se ukvarja z raziskavami družbenih in psiholoških mehanizmov skupinskega kriminala. Gre za razloge za združevanje storilcev kaznivih dejanj, pogoje, ki prispevajo k temu, socialne položaje posameznih članov, hierarhijo medosebnih vlog in dinamika skupine.

Vsa področja discipline so povezana z iskanjem učinkovitih sredstev in načinov za preprečevanje rasti kriminala.