Sveto pismo je ... Prevodi Biblije

Kot je splošno prepričanje, je bistvo Svetega pisma je navedeno v verzu: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."

Kaj je Biblija?

Sveto pismo je niz verskih besedil, povezanih z judovstvom in krščanstvom in jih je v teh religijah priznano kot sveto. Besedila, ki jih razglasijo vere, se imenujejo kanonične. V krščanstvu je Sveto pismo sestavljeno iz dveh pomembnih delov - stare in nove zaveze. V judovstvu Nova zaveza ne prepozna, kako je sporno vse, kar je sporno z Kristusom. Njegov obstoj je vprašljiv ali sprejet z velikimi zadržki.

Stara zaveza

Stara zaveza se sklicuje na del Biblije, ki je bil ustvarjen v pretkristjanskem času. To velja tudi za prepričanja Judov. Zaveza je sestavljena iz več deset knjig, katerih število se razlikuje v krščanstvu in judovstvu. Knjige so razdeljene na tri dele. Prvi se imenuje "zakon", drugi - "preroki" in tretji - "Sveto pismo". Prvi odsek se imenuje tudi "Mojzesova pentajlija" ali "Tora". Židovska tradicija ga dviguje na posnetek Mojzesovega božanskega razodetja na planini Sinaj. Knjige iz poglavja "Prophets" vključujejo svete spise, ustvarjene v obdobju od izhoda iz Egipta do babilonskega ujetništva. Knjige iz tretjega dela so pripisane kralju Salomonu in jih včasih imenujemo grški izraz - psalmi.

Nova zaveza

Knjige Nove zaveze so drugi del krščanske biblije. Gre za obdobje zemeljskega obstoja Jezusa Kristusa, njegovih pridig in sporočil svojim apostolskim učencem. Osnova Iz Nove zaveze Evangeliji so iz Matthew, Mark, Luke in John. Avtor knjige z naslovom "evangelisti", je Kristusov učenec in neposredna priča njegovega življenja, križanje in čudežno vstajenje. Vsak od njih opisuje dogodke, povezane s Kristusom na svoj način, odvisno od tega, kar je bilo opredeljeno kot glavno. Evangeliji sporočajo Jezusove besede, njegove pridige in pripovedi. Najnovejši v času nastanka je evangelij Janeza. Do neke mere dopolnjuje prve tri knjige. Pomembno mesto v Novi zavezi je knjigo dejanj in pismih, in razodetja. Epistles odražajo interpretacijo krščanskega učenja od apostolov do cerkvenih skupnosti te dobe. A Razodetje Janeza bogoslovca, ki se imenuje tudi Apokalipsa, daje preroško napoved drugega prihoda Odrešenika in konca sveta. Knjiga apostolskih dejanj se nanaša na obdobje, ki je sledilo Kristusovem vnebovzetju. Ona je, za razliko od drugih delih Nove zaveze, ima obliko zgodovinske kronologije in opisuje področja, na katerih se dogodki odvijali, in ljudi, ki sodelujejo v njih. Poleg kanonskih knjig Nove zaveze obstaja tudi apokrifija, ki jo Cerkev ne priznava. Nekatere od njih se sklicujejo na heretično literaturo, druge pa se štejejo za premalo zanesljive. Apokrypa je večinoma zgodovinskega pomena, ki prispeva k razumevanju nastanka krščanske doktrine in njegovih kanonov.

Kraj Biblije v svetovnih religijah

Knjige, ki sestavljajo Biblijo, niso samo judovske in krščanske tradicije. Nimajo manj pomena za muslimane, v katerih je priznan del razodetij in oseb, katerih dejanja so opisana v njih. Muslimani priznavajo preroke ne samo kot stare zaveze, na primer Abraham in Mojzes, ampak tudi kot prerok in Kristus. Biblijska besedila so v njihovem pomenu povezana z veroumi Kur`ana in služijo kot potrditev resnice učenja. Sveto pismo je vir verskega razodetja, ki je skupen trem svetovnim religijam. Tako so največje priznave sveta tesno povezane z knjigo knjig in prepoznati, kaj je bilo rečeno v njej kot osnova njihovega verskega pogleda na svet.

Prvi prevodi Biblije

Različni deli Biblije so bili ustvarjeni v različnih časih. Najbolj starodavna tradicija Stare zaveze so napisana v hebrejščini, in nekaj kasneje - v aramejščini, je pogovorni narečje "judovska ulica". Nova zaveza je bila zapisana v narečni različici starogrški jezik. S širjenjem krščanstva in poučevanje o doktrini med različnimi narodi se je pojavila potreba po prevodu Biblije v najbolj dostopne jezike svojega časa. Prvi znani prevod je bila latinska različica Nove zaveze. Ta različica se imenuje Vulgate. V zgodnjih prevodih Biblije so knjige koptske, gotske, armenske in nekatere druge.

Sveto pismo v jezikih zahodne Evrope

Rimskokatoliška cerkev je imela negativen odnos do prevajanja Biblije v druge jezike. Menili so, da bi to motilo prenos pomena Sveto pismo, To je posledica razlike v terminologiji, ki je značilna za razliko od jezikov. Zato je prevod Svetega pisma v nemščino in angleščino postal ne le dogodek na področju jezikoslovja, temveč je odražal pomembne spremembe v krščanskem svetu. Nemški prevod Biblije je izvedel Martin Luther, ustanovitelj protestantizma. Njegove dejavnosti so vodile v globoko razcepljanje v katoliški cerkvi, ustvarjanje številnih protestantskih tokov, ki danes predstavljajo pomemben del krščanstva. Angleški prevodi Biblije, ki so bili ustvarjeni iz XIV stoletja, so bili tudi osnova za ločitev nekaterih kristjanov okoli anglikanske cerkve in oblikovanje posameznih protestantskih učenj.

Cerkveni slovanski prevod

Pomemben mejnik pri širjenju krščanstva je prevod Svetega pisma v Stari slovanskega jezika, ki ga menihi Cirila in Metoda v devetem stoletju. e. Za ponovitev liturgičnih besedil iz grškega jezika je bilo treba rešiti več težav. Najprej je bilo treba določiti grafični sistem, ustvariti prilagojeno različico abecede. Čeprav Cirila in Metoda po mnenju avtorjev ruske abecede, izgleda zelo prepričljivo in trditev, ki so jih uporabili obstoječe sisteme znak, ki se uporabljajo v slovanske literature, njihovo standardizacijo na svojo nalogo. Drugi problem (morda še bolj pomembno) je bil ustrezen prenos pomenov, določenih v Svetem pismu, grškega izraza, po besedah ​​slovanskega jezika. Ker ni bilo vedno mogoče izvesti, v promet po Svetem pismu je uvedel veliko paleto grških izrazov, ki so prejele nedvoumno razlago, ki jo razkriva svoj pomen v slovanske razlage. Tako je stari slovanski jezik Biblije, ki ga dopolnjuje konceptualni aparat grške terminologije, tvoril osnovo tako imenovanega Cerkveni slovanski jezik.

Ruski prevod

Čeprav je staroslovansko podlaga za poznočasne jezike, ki jih govorijo številni ljudje, se sčasoma kopičijo razlike med splošno razpoložljivim sodobnim jezikom in izvorno osnovo. Ljudem postane težko razumeti pomen, ki ga prinašajo besede, ki izhajajo iz vsakodnevne uporabe. Zato je prilagoditev izvornega besedila sodobnim različicam jezika težavna naloga. Prevodi Biblije v sodobni ruski jezik so bili večkrat izvedeni, od XIX stoletja. Prvi je bil izveden v drugi polovici stoletja. Ruska Biblija je bila imenovana "sinodalna", saj je prevod odobril Sveti sinod Ruske pravoslavne cerkve. To prinaša ne samo dejanski strani, ki je povezana z življenjem in oznanjevanju Kristusa, ampak tudi duhovno vsebino besed njegovih pogledov, sodobna razumljivo. Biblija v ruskem jeziku naj bi olajšala trenutni osebi pravilno razlago pomena opisanih dogodkov. Vera uporablja izraz včasih bistveno razlikuje od običajne gospodinjske terminologije, in razkritje notranjega občutka pojavov duhovnem svetu ali razmerja zahteva poglobljeno znanje ne le v cerkveni slovanščini in ruski, ampak tudi poseben mistične vsebine, ki se prenaša besede. Nova Biblija prevedena v ruski jezik, omogoča, da se še vedno prenašajo krščansko tradicijo v skupnosti, z uporabo razpoložljivih terminologijo, in ohranja kontinuiteto asketov in teologov nekdanjih časov.

Satanijska Biblija

Vpliv krščanstva na družbo je povzročil odziv nasprotnikov religije. V nasprotju z naukom Svetega pisma ustvaril ovijajo besedila v podobni obliki, od katerih so nekateri imenovani Satanski (en mandat - Črna biblija). Avtorji teh razprav, od katerih so bili nekateri ustvarili v starih časih, pridigajo prioritete vrednosti, povsem nasprotna ristianstvu in oznanjevanje Jezusa. So osnova mnogih heretičnih učenj. Črna biblija potrjuje edinstvenost in nadvlado realnega sveta, postavlja človeka s svojimi strastmi in težnjami v njegovem središču. Zadovoljstvo lastnih instinktov in potreb je razglašen za edini občutek kratek zemeljski obstoj in za to so sprejemljive vse oblike in dejanja. Kljub materializmu Satanizma prepozna obstoj drugega sveta. Toda v zvezi z njegovo pravico do zemeljskih človek je pridigal, da manipulirajo ali nadzor nad subjekti iz tega sveta, da bi zadostili svoje poželenja.

Sveto pismo v sodobni družbi

Krščanstvo je eno od najbolj razširjenih verskih učenj v sodobnem svetu. To stališče ima že več časa - vsaj več kot tisoč let. Kristusovo učenje, ki ga daje Biblija, zaveze in pripovedi, predstavlja moralno in etično podlago civilizacije. Zato je Biblija postala najbolj znana knjiga v svetovni zgodovini. Preveden je v skoraj vse sodobne jezike in v številne zastarele primere. Tako ga lahko prebere devetdeset odstotkov svetovnega prebivalstva. Sveto pismo je poleg tega glavni vir znanja o krščanstvu.