Ameriški jezik: značilnosti izvora in uporabe

Ko se soočamo z izzivom učenja jezikov, pogosto naletimo na različna narečja. Na primer, v španščini je katalonski in v francoščini provencal. Torej se je zgodilo z angleščino. Seveda ne moremo reči, da ameriško - to je narečje

Zgodovina izvora ameriškega jezika

Na ameriški celini so angleški jezik naleteli na ocean. V 17. stoletju so se britanski kmetje začeli gibati v kolonijah v New Earth. Takrat je bilo veliko narodnosti, oziroma je bil njihov jezik drugačen. Tu in Španci, Šveci in Nemci, Francozi in celo Rusi. Prvo naselje je bilo mesto Jamestown že leta 1607. Poleg njih so po desetletju poravnali Puritani, ki so imeli odlične jezikovne tradicije.

Prevozniki različnih narečij so se začeli širiti po celini, z mnogimi preostalimi do danes. V 18. stoletju so kolonisti vplivali naseljenci iz Irske. Začeli so prispevati k nastanku ameriškega jezika. Na jugozahodu so tudi domači govorci španščine. Pennsylvania so naselili Nemci.

Celino je bilo treba obnoviti, položaj pa je bil precej težak. Veliko dela je bilo treba storiti: graditi hiše, povečati proizvodnjo, obdelovati zemljo in na koncu prilagoditi novim družbenim in gospodarskim razmeram.

Da bi se vse, kar je bilo zasnovano, dogaja, so bile potrebne komunikacije in interakcije, zato je bil potreben en skupen jezik. Povezovanje v tej zadevi je bilo le angleško. Vendar je treba omeniti, da je bil tudi v Angliji ta jezik heterogen. Tu so bile razlike med glasovi buržoazije, kmetov, plemičev in tako naprej.

Treba je opozoriti, da je priseljevanje trajalo do 20. stoletja. Seveda pa je še vedno opaziti, potem pa je to bil obsežen dogodek. Mimogrede, kljub dejstvu, da so se prebivalci poskušali prilagoditi enemu jeziku, so ohranili svoja imena. Po rojstvu je otrok lahko nosil nemško ime Rudolph, španski Rodolphe, italijansko Paolo itd.

Zdelo se je, da je skupna podlaga za komunikacijo pripravljena, vendar so bili novi naseljenci obdani s popolnoma drugačnim svetom. Morali so se navaditi na druge koncepte, običaje in prednostne naloge. Ljudje so cenili popolnoma drugačne lastnosti, zato se je jezik hitro začel spreminjati. Neznane rastline, imenovane indijske besede, živali so prejele švedske ali nizozemske korenine, je hrana pogosto imela francoski značaj.

Nekatere angleške besede so postale natančnejše. Prav tako je velik vpliv vplival kultura. Knjige, ki so jih prebivali prebivalci Amerike, so prinesli iz Anglije. Poleg tega so bile ustvarjene pro-britanske skupine, ki so na vse načine poskušale razširiti ta domači in pravi britanski jezik. Seveda je zdaj angleščina razumljiva za vse ameriške in obratno, kljub temu pa obstajajo razlike in so pomembne.

Razlike z Britanci

Če primerjate ameriško, angleško, v njih najdete več podobnosti kot razlike. Ne razlikujejo se radikalno drug od drugega, kot jeziki nemščine skupine. Seveda lahko razlikujemo španščino s francoskega, nemškega in angleškega jezika.

Če ne bi podrobno študirali ameriškega, angleškega jezika, na prvi obravnavi jih ne moremo ločiti. Če ste od otroštva učili angleščino, vendar ste se odločili, da odidete v Ameriko, se bo seveda bolje seznaniti z določenimi značilnostmi, da ne bi prišli v težave.

Kot nam pove zgodovina, kmetje niso prinesli v Ameriko čistega angleškega jezika, temveč poenostavljenega. Glede na dejstvo, da je za odpravo države potreben preprost jezik, je ta možnost postala še bolj nezapletena. To pomeni, da je glavna razlika preprostost. Nato bomo bolj globoko pogledali na razliko med govori v ZDA in Veliki Britaniji.

Ortografske značilnosti

Jezikovni raziskovalci so začeli opazovati, da je z črkovalnega stališča ameriški jezik res postal enostavnejši. Nekoč je jezikoslovec Noah Webster izdelal slovar, v katerem je določil uporabo besed z -or namesto -our. Tako so se začele pojavljati besede, kot je čast.

Naslednja sprememba je bila zamenjava -re z -er. To pomeni, da je meter že postal meter, isto se je zgodilo tudi z gledališčem in središčem. Veliko takih sprememb je bilo. Besede, ki so utrpele črkovanje, in zato tiste, ki preučujejo le jezike, mislite, da je v teh različicah dovoljena pisava.

Naslednje zanimivo dejstvo je bil fenomen sinecdoke. Američani so začeli klicati nekaj celega z imenom ene od sestavnih delov. Na primer, pokličejo kakršnakoli napaka »hrošč«, ki jih imenujejo kakršnekoli smrekovine »bora«.

Leksikalne značilnosti

Ker je postalo jasno, je leksikalna razlika nastala zaradi dejstva, da številni elementi novega življenja niso imeli imena v angleščini in da so morali dati ime. Drugi dejavnik je bil naravni vpliv drugih narečij, ki so s svojimi mojstrijo prišli na kopno. Še posebej tu je bil občutek vpliva Špancev.

Danes je veliko ameriških besed, ki jih prebivalci zelo pogosto uporabljajo, vendar jih nikoli ne najdemo v angleški različici. Prevajanje iz Amerike ne ustreza vedno Britancem. Najbolj očiten primer je razlika med prvim nadstropjem in pritličjem (prvo nadstropje). Ampak tukaj, na primer, za Britance, prvo nadstropje je drugo nadstropje, medtem ko je v Ameriki v drugem nadstropju drugo nadstropje. Ne pozna tega niansa, tisti, ki je študiral angleško različico iz otroštva, lahko pride v težave, ko pride v Ameriko.

Veliko takšnih primerov je. Za naravne govorce ruskega jezika je veliko lažje, če se naučijo ameriškega jezika, ker je, kot že omenjeno, preprostejše in preprostejše. Poleg tega je prevod iz Amerike bolj logično zaznan.

In, seveda, slenec je vplival na ameriško različico angleškega jezika. Veliko besed je prihajalo iz slovarjev in je že v njihovi "govorici" v govornem delu. Omeniti velja, da se je v 20. stoletju združila angleška književnost in Ameriški sleng, ki so znova dokazali močan vpliv Američanov na oblikovanje jezika.

Grammatične lastnosti

Še en dokaz, da je študiranje Američana zelo preprosto, je slovnična razlika od Britancev. Angleški ljudje radi zapletajo stvari, ker imajo tako veliko časa. Toda v Ameriki radi radi govorijo samo z enostavno skupino. Tukaj sem srečen. Perfektno je zelo težko. Očitno, tako kot pri Rusih, Američani ne razumejo priporočljivosti uporabe te skupine časov.

Kljub temu nadzoru je treba opozoriti, da so Američani na mnogih načinih lahko natančni angleščini. Na primer, to velja za verbalne imenike, uporaba je / bo. Uporaba prislovov s končnim (a počasi) - njihovi Američani na splošno ne uporabljajo, jih zamenjajo počasi. Mimogrede. Američani so celo uspeli izogniti napačnim glagolom, mnogi za njih so popolnoma pravilni in ne zahtevajo dodatnih oblik.

Fonetične lastnosti

Izgovorjava in nato, seveda, drugačna. Vračanje v zgodovino je treba omeniti, da so se kmetje in navadni ljudje preselili. Imeli so že napačen izgovor in sčasoma je postal povsem drugačen od britanskega.

Prvič, drugačen poudarek na besedah. Drugič, izgovorjava določenih besed je precej drugačna. Tretjič, tudi zvoki so izgovorjeni na različne načine, tu lahko podate primer z zvokom, ki poganja angleščino [r], Američani ne.

Druga razlika je intonacija. Za Britance je to glavno orodje pri oblikovanju predlogov. Ampak v Ameriki obstaja samo dve možnosti: gladka in padajoča. Treba je omeniti, da ima španski govor, kot v primeru besedišča, velik vpliv na fonetiko.

Izkušnje iz Pimslerja

Angleščina za Pimslerjeva metoda je namenjen ljudem z različnimi sposobnostmi. Nekdo lahko svobodno učita jezike, drugi pa je težko. Izkušnje v pogovoru z Pimslerjem ne trajajo več kot pol ure. Jezikovnik meni, da naši možgani ne morejo več delovati v celoti in s povečano učinkovitostjo.

Angleščina po metodi Pimslerja je razdeljena na tri ravni, ki so kot stopnje kompleksnosti. Prva za začetnike, druga in tretja je namenjena tistim, ki že poznajo bazo.

Kaj poučevati?

Če ste pravkar začeli učiti jezike, se je pojavilo vprašanje, ki še mora študirati: angleško ali ameriško, najprej določite cilj. Če boš šel v ZDA, bi moral biti ameriški jezik prednostna naloga. Če je v Londonu, potem skrbite za angleščino.

Če še niste določili cilja, da bi obiskali države, vendar želite samo učiti jezik iz nič, potem v takšnih podrobnostih ne bi smeli iti. Glavna stvar je naučiti osnov. Tudi vas ne bo ovira, da izrazite svoje misli.

Načeloma ni nobene razlike, kaj je treba študirati: britanski in ameriški. Kot kaže praksa, je študij bolj zapletenega angleškega jezika veliko bolj uporaben. Navsezadnje boste natančno razumeli v Ameriki, vendar pa, ko ste prišli v Veliko Britanijo z ameriško, lahko pride do težav. Angleščina je širša in bolj razvita. Po študiju lahko branje klasikov z veliko večjim užitkom (Jack London, Shakespeare, itd.) Vsekakor so ruski govorci obsojeni na "tujce", tudi ob popolnem poznavanju angleščine in ameriške. Seveda, le če ne živijo več kot 10 let v ZDA ali Angliji.