"Glas tistega, ki joče v puščavi": pomen frazeologije, njen izvor

Frazeološke enote - stabilne kombinacije besed - se pojavljajo zaradi zgodovinskih dogodkov in oseb, fikcije, priljubljenih izjav in drugih dejavnikov. Veliko takšnih izrazov je prišlo v naš govor iz Biblije. Na primer, "glas tistega, ki joče v puščavi."

Pomen frazeologije, njegovega izvora in uporabe, bomo v tem članku obravnavali. Izvedemo njegovo interpretacijo s pomočjo zanesljivih virov - obrazložitveni in frazeološki slovar znanih jezikoslovcev.

"Glas tistega, ki joče v puščavi": pomen frazeologije

V obrazložitvenem slovarju SI Ozhegova je ta izraz podan naslednjemu izrazu: "neodgovorjena pritožba, neslišno molitev". Obstaja stilska oznaka »knjiga«.

V frazeološkem slovarju, ki ga je uredil MI Stepanova, je podana ta interpretacija izraza: »strastno privlačnost do nečesa, ki je ostala neodgovorjena zaradi indiferentnosti ali nesporazuma ljudi«. Pomembno je omeniti tudi "knjigo".

V besedilu trajnostnega prometa ima Rose T. V. definicijo izraza "glasni jok v puščavi". Pomen frazeologije v njej zadeva neuporabne klice, ki ostanejo brez nadzora.

Nato preberite, kako se je pojavila ta kombinacija besed.

Izvor izraza "glas jok v puščavi"

Za etimološko raziskovanje uporabljamo tudi slovarje, ki smo jih navedli. V komentarju je poudarjeno, da je izraz izviral iz evangelijske prerokvete Janeza Krstnika, ki je v puščavi pred ljudmi, ki ga niso razumeli, zahteval odpiranje poti in duš za Jezusa Kristusa.

Roza T. V. navaja tudi zgodovino izvora frazeologije v svojem slovarju. Bralcem obvešča o naslednjem.

Obstaja biblijska legenda o hebrejskem preroku, ki kliče iz puščave Izraelcev, da se pripravijo na srečanje z Bogom. V ta namen piše v svojem slovarju, Rosa T. V., predlagal, da gradi ceste v stepi, da spusti gore, da izravnava površino zemlje in naredi še veliko drugih del. Ampak propovednik puščave ni bil slišan.

Od tega trenutka dalje ima "glas jok v divjini" pomen, kot so prazne prošenj in pritožb, ki jih nikogar ne označi resno.

Biblijski pomen frazeologije

Definicije v slovarjih niso popolnoma pravilne. Biblijski pomen tega izraza je drugačen. Janez Krstnik pozval k pokajanju. Njegov glas (glas) je bil slišan na obrežjih Jordana. Ljudje, ki so ga slišali, so širili novice o njem, drugi pa so ga prisluhnili. Goste so se zbrale blizu njega. Janez je krstil ljudi z jordansko vodo, da so jih oprali iz svojih grehov in jim prosili.

Jezusova pot je bila položena na človeška srca, ki so bili kameni, kače so bile ugnezdene vase. Na takšni poti je bil Kristus težko hoditi. Zato se je tako angel Božji, John, pripravil, poskušal narediti neposredno. Popravil je ukrivljenost človeških src. Torej, izraz, ki ga razmišljamo, bi bilo treba razlagati tudi kot poziv k pokajanju in popravku.

Potrošnja

Izraz, ki ga razmišljamo, ni zastarel. Aktivno ga uporabljajo in uporabljajo pisci, publicisti, novinarji in vsi, ki se odločijo za trajnostni promet, da izrazijo svoje misli.

N.P. Ogaryov v predgovoru časopisne izdaje "Bell" Herzen piše: "Glas tistega, ki joče v puščavi, se je slišal v tujini." Ta časopis je bil izdan v Londonu in je bil usmerjen proti cenzuri in krštenju. Uporablja ga Ogaryov stabilen izraz, kar menimo, je izjemno prenesel avtorjeve misli.

Pogosto se uporablja v naslovih kroga glasovnega jokanja v puščavi. Pomen frazeologije pomaga posredovati informacije bralcem, da nekdo ne more doseči nečloveških src, ne najde želenega odziva.