Besednjak v smislu porekla. Leksikalni sistem sodobnega ruskega jezika. Nove besede

Ruski jezik, tako kot kateri koli drug jezik, ima svoj leksikalni sistem, ki je nastal v teku ne samo stoletij, temveč tudi tisočletja. Sestava besedišča ima drugačen izvor. Izoliraj v njem in prvotno ruski, in izposojene besede.

Osnovni pojmi

Ruski jezik ima bogat leksikalni sistem, katerega nastanek se je začel v neolitski dobi in se nadaljuje danes. Nekatere besede izginijo iz aktivnega besednjaka jezika, postanejo arhaizmi, drugi pa, nasprotno, prodirajo v naš govor, postanejo njegov sestavni del.

V sistemu jezikov je besednjak s stališča izvora razdeljen na posojene in primordijalno ruske. Aboriginalni ruski besednjak je okoli 90% celotne leksikalne kompozicije. Ostalo se nanaša na izposojeno. Poleg tega se vsako leto naš besednjak dopolnjuje z novimi besedami in pojmi, ki izhajajo iz znanstvenega in tehnološkega napredka.

Aboriginalni ruski besednjak

Glavni sloj je prvotno ruski besednjak. V tej skupini se razlikujejo naslednje podskupine, ki so v povezavi z razvojnimi stopnjami ne le jezika, temveč tudi samih ljudi:

1. Indoevropski besednjak.
2. Vse slovansko.
3. Staro rusko.
4. Pravzaprav ruski.

Besede, ki so se pojavile v teh obdobjih, so osnova, hrbtenica našega besednjaka. To je njegovo in ga je treba najprej obravnavati.

Indoevropsko obdobje

Prvotno ruski besednjak z vidika porekla izhaja iz obdobja neolitika. Za obdobje je značilna navzočnost enega, skupnega proto-jezika - indoevropskega, ki je deloval okoli II tisočletja pr. N. Št. Besede te skupine vključujejo imena živali, koncepte za označevanje sorodstva, hrane. Na primer: mati, hči, vola, bik, meso in drugi. Vsi imajo skladne korespondence v drugih jezikih. Na primer, beseda mama podoben zvok in v angleščini (mama), in v nemščini (mutter).

Celovška faza

Običajen slovanski besednjak je nastal okoli šestega stoletja. Podedovali so ga iz različnih plemen, ki živijo na Balkanu, v Srednji in Vzhodni Evropi.

Besednjak tega obdobja se nanaša na lexico-semantične skupine, ki se uporabljajo za označevanje imen delov telesa, živali, naravnih pojavov, časovnih intervalov, rastlin in cvetja, imen delov delov zgradb, orodij. Najbolj presenetljivi primeri besedišča, ohranjeni iz tega obdobja: hrast, lipa, smreka, les, list, proso, ječmen, lubje, hoe, hišo, krošnjami, zavetjem, piščancem, goso, kvasom, želejem. Besednjak tega besednjaka je predvsem povezan s slovanskimi ljudstvi.

Staro rusko obdobje

Stari ruski (ali vzhodoslovanski) leksikon je prodrl naš slovni jezik med naselitvijo Slovanov na območju sodobne Evrope okoli XI-IX. Stoletja. Tu je tudi obdobje nastanka nastanka stanja Kijevske Rusije, to je IX-XIV stoletja. Takšne besede kot dober, modri, stric, čipka, finch, veverica, štirideset, devetdeset, danes.

Za te besede je značilna tudi prisotnost konzol in-, out-, up-, up-, down-,. Na primer: vod, premagati, dokončati, dohiteti.

Poiščite besedišče, ki je nastalo v tem obdobju, lahko le v ruskem, ukrajinskem in beloruskem jeziku.

Obdobje nastanka ruske narodnosti

Od 14. stoletja se je v ruskem jeziku pojavil nov slovnični besednjak. Te besede se pojavijo po razpadu staroslovanskega jezika v ruski, ukrajinski in beloruski jezik. Za dejanske ruske besede so takšne, kot mletje, ozadje, polnjene zelje, izkušnje.

To vključuje vse samostalce, ki se oblikujejo s priponami -licker-delavec, -state, -sh (a). Na primer: gasilni aparat, članska pripadnost, državljanstvo, klobuk. Navodila najdete tudi tukaj kmečki, jeseni, glagoli Stisni.

Poznavanje teh funkcij lahko enostavno izračunate besede, oblikovane na tej stopnji razvoja.

To obdobje je zadnje v oblikovanju glavne plasti ustreznih ruskih žetonov.

Zadolžen besednjak

Ruski ljudje že od davnih časov niso razvili trgovinskih in kulturnih vezi, ampak tudi politične in vojaške. Vse to je pripeljalo do lingvističnega zadolževanja. V Rusko je beseda v leksikalnem sistemu jezika spremenila pod svojim delovanjem in postala del njenega besednjaka. Zadolžene besede so močno obogatile ruski jezik in vanj prinesle veliko novih.

Nekatere besede so bile v celoti izposojene, nekatere so se spremenile - prejele so primordialno ruske priponke ali predpono, kar je sčasoma pripeljalo do oblikovanja nove besede z ruskim poreklom. Na primer, beseda "računalnik" je nespremenjena v našem besednjaku, vendar se beseda "atomist" šteje za primordialno rusko, saj je bila oblikovana iz izposojene besede "atom" v skladu z izvirnim ruskim besedoslovnim modelom.

Določite zadolževanje iz slovanskih, pa tudi turških, latinskih, grških, nemško-romanskih jezikov, ki vključujejo angleščino in nemščino, italijanščino, španščino in nizozemščino.

Stari Slovani

Po sprejetju krščanstva s strani Rusije konec 10. stoletja je bilo veliko besed v rusko. To je bilo posledica nastanka cerkvenih slovanskih knjig v Rusiji. Staroslavonski ali Stari bolgarski, Cerkveno slovansko, jezik so številne slovanske države uporabljale kot literarni pisni jezik, ki je bil uporabljen za prevajanje grških cerkvenih knjig.

Iz nje je prišla ruska cerkev izrazi, besede, označuje abstraktne pojme. Ti vključujejo duhovnik, križ, moč, nesreča, soglasje in mnogi drugi. Te besede so bile prvotno uporabljene le v pisnem, knjigovodskem govoru, vendar so sčasoma prodrle v ustno.

Slovar slovanskega jezika z vidika porekla ima naslednje značilnosti:

1. Tako imenovana nepopolnost v korenu besed. Na primer: vrata ali ujetništvo. V tem primeru bodo polne različice vrata in polno.
2. Kombinacija železnica v koreninah besed. Živahen primer je beseda hojo.
3. Prisotnost v besedah ​​soglasnika ni, na primer z eno besedo Razsvetljava.
4. Samoglasnik e na začetku besede in pred trdnim soglasnikom: enota.
5. Zlogi la-, ra- ampak začetek besede. Na primer: rook, enak.
6. Prisotnost konzol skozi-. Na primer: dati, pretirano.
7. Napisi -stvi-, -usch-, -yush-, -asch-, -yas-: poučen, pekoč in taljen.
Deli prvih Božjih besed so dobri, zlo, grešni, duša-dobra: Bog-strah, zlo, blagoslov.

Te besede danes uporabljamo v ruskem jeziku. Vendar pa malo ljudi sumi, da v resnici imenovanih lexeme niso prvotno ruski in imajo tujo korenino. Še posebej pogosto jih najdemo v bibličnih besedilih, klasičnih delih ruske književnosti.

Poljski lexemes

Glede vprašanja, kakšen besednjak je z vidika izvora, ne moremo opozoriti na posojila iz poljskega jezika, ki se je začela v 17.-18. Stoletju. Iz zahodoslovanskega jezika, besede kot skarb, moški, kunec, periwinkle, marmelada. Treba je omeniti, da so dopolnili stalež ne le ruskega, temveč tudi ukrajinskega, beloruskega.

Grško zadolževanje

Pomemben sloj izposojenega besednjaka je grščina. Za vstop v naš jezik se je začelo v obdobju slovanske enotnosti. Najstarejša leksična "darila" vključujejo takšne besede kot oddelek, postelja, kotel.

V obdobju od IX do XI stoletja so bile izposojene naslednje besede: anatema, angel, matematika, svetilka, zgodovina, filozofija, zvezek, kopel, luč. V poznejšem obdobju so se izposojevale besede v zvezi z besedami s področja umetnosti in znanosti: komedija, anapaest, logika, analogija in mnogi drugi koncepti, ki so trdno utrjeni v terminološkem aparatu večine sodobnih znanosti.

Treba je omeniti, da so zahvaljujoč vplivu Grčije in Bizantije besedišče in frazeologija ruskega jezika znatno obogatili. Vendar pa je vpliv teh držav na samega sebe zaznaval ne samo s tako znanostjo kot filologijo, temveč tudi z matematiko, fiziko, kemijo in umetnostjo.

Latinski jezik

V obdobju od XVI do VXIII. Stoletja ruski jezik vključuje latinske besede, ki so obogatile leksikalni sklad na področju znanstvene, tehnične, družbene in politične terminologije. Vstopajo predvsem prek ukrajinskega in poljskega jezika. Posebej je močno prispeval k razvoju izobraževanja in znanosti ter zgodovinskim in kulturnim povezavam teh držav.

Od Latinske do nas so prišli tako znani pojmi kot počitnice, pisarne, režiser, občinstvo, šola, proces, javnost, revolucija in drugi.

Turški jezik

Že dolgo, ko so naše poti prečkale tatarje, Turke. Iz turškega jezika v rusko besedo, kot so biseri, kroglice, prikolica, denar, bazar, lubenica, kopalni plašč, megla, široke hlače, imena konjskih oblek: roan, zaliv, rjava.

Predvsem je zadolževanje prišlo iz tatarskega jezika. Povezan je s trgovskimi, kulturnimi ali vojaškimi vezmi, ki so obstajale med našimi ljudstvi več stoletij.

Skandinavske jezike

Zelo malo zadolževanja iz skandinavskih jezikov - švedščine, norveščine. Infiltrirali v zgodnjem obdobju zaradi trgovinskih vezi, ki so obstajale med našimi ljudmi tudi v predkršćanskem obdobju.

Najbolj živahne besede, ki so prodrle v ruski leksikalni sistem: imena Igor in Oleg, imena izdelkov - sled, pood, kavelj, jambor, sablja.

Zahodnoevropske jezike

Izvor besedišča sodobni ruski jezik, njen razvoj je tesno povezan s številnimi evropskimi jeziki. Po reformah Petra I, v XVII-XVIII stoletju, ruski jezik vključuje lexeme iz zahodnoevropskih jezikov.

Iz nemščine je prišlo do številnih besed v našem jeziku za vojaško, komercialno in gospodinjsko besedišče, znanost in umetnost: račun, sedež, korporacija, kravata, stojalo, letovišče, krajina.

Nizozemci so "delili" z ruskimi navtičnimi izrazi: ladjedelnica, pristanišče, pilot, flota, mornar. Pomorski izrazi so izhajali tudi iz angleškega jezika: midshipman, brig.

Prišli smo iz angleščine v naš leksikalni sistem in besede, kot so bojkot, predor, nogomet, šport, konj, torta, puding.

V dvajsetem stoletju so besede iz tehnične in športne, finančne, komercialne sfere, umetnosti. Nove besede, ki so takrat dopolnili naš leksikalni sistem: računalnik, datoteka, bajt, nadurno delo, posrednik, zakup, pogovorna predstava, triler, obveščanje, obtožba.

V 18. in 19. stoletju so besede iz francoskega jezika tudi prodrle v rusko - zapestnica, garderoba, telovnik, jopič, bujon, kozica, WC, bataljon, garnizon, igralec, igra, režiser.

Iz italijanskega in španskega jezika so se pojavili ruski glasbeni izrazi iz sfere umetnosti: arija, tenor, libreto, sonata, karneval, gondola, serenada, kitara.

Vsi ti še vedno aktivno delujejo v našem leksikalnem sistemu, vendar se lahko naučimo, kje in kako so prišli iz slovarjev.

Neologizmi

Na sedanji stopnji se leksikalni sistem ruskega jezika dopolnjuje z novimi besedami. Vstopajo v jezik s pojavljanjem novih pojmov in pojavov. Ko se pojavi predmet ali stvar, se pojavijo nove besede za njihovo označitev. V aktivni besednjak ne vstopajo takoj.

Za nekaj časa se beseda šteje za neologizem, potem postane običajna in trdno vstopa v jezik. V prejšnjih besedah ​​so bili neologizmi Pionir, član komsomola, kozmonaut, Hruščov in tako naprej. Nihče jih ne bo sumil na neologizmov.

Slovarji

Da bi preverili, kateri besednjak se uporablja tako ali drugače z vidika izvora, se lahko sklicuje na etimološke slovarje. Podrobno izvirajo besedo, njeno začetno etimologijo. Lahko uporabite šolo in kratko etimološki slovarji ki ga je uredil N. Shansky, "ruski etimološki slovar", ki ga je izvedel A. E. Anikin ali "Etimološki slovar", ki ga je opravil PA Krylov in drugi.

Za učenje pomena tujih besed, ki so nam prišle iz tujih jezikov, lahko uporabimo izjemen "slovar tujih besed", ki ga je uredil Ozhegov.

Študij v šoli

Besedišče v smislu porekla in uporabe se ponavadi preučuje v tečaju ruskega jezika v poglavju "Leksikologija in frazeologija". Največ pozornosti posveča tej temi v 5. in 6. razredu, prav tako pa tudi na 10. mestu. Študenti se učijo izvor besed in frazeoloških enot, njihov pomen, naučijo se razlikovati, delati z različnimi slovarji.

V nekaterih primerih lahko učitelji vodijo celotne izbirne predmete, izvenšolske dejavnosti, namenjene študiji izvora besed.

Katere materiale lahko uporabite za proučevanje teme "besednjak v smislu porekla"? Tabela s klasifikacijo in primeri, besedila v različnih jezikih, ki vsebujejo besede, izposojene iz ruskega jezika, slovarji.

Študij na univerzi

Še posebej podrobno se leksikon proučuje z vidika porekla na univerzi, na filološki fakulteti. Ta tema je podana na več sejah v tečaju "Leksikologija in frazeologija sodobnega ruskega jezika". V praktičnih razredih učenci razvrstijo različna besedila, v njih najdeta ruske in izposojene besede, jih razvrstijo, delajo z slovarji. Ugotovite in stilistične možnosti izposojenih, zastarelih besed.

Na predavanjih in seminarjih je podrobno razčlenjena klasifikacija besedišča po poreklu, uporabi in delovanju sodobnega ruskega jezika. Takšen pristop omogoča študentom, da se zanimajo, najbolj poglobljeno znanje o predlaganem znanju o obravnavani temi.

Sklepi

Vsaka beseda v leksikalnem sistemu jezika ima svojo zgodovino in izvor. Nekatere besede že dolgo delujejo v našem jeziku, tudi od trenutka, ko je deloval enoten, indoevropski jezik, drugi so prišli k nam v različnih časovnih presledkih iz slovanskih ali evropskih jezikov, drugi pa so nastali med razvojem sodobnih informacijskih tehnologij.

Razumevanje zgodovine pojavljanja določenih besed nam bo pomagalo ne le razumeti njihov globok pomen, temveč tudi slediti razvoju kulture naše države v tem ali drugem obdobju.