Deklinacija priimkov v ruskem jeziku: težavni primeri

Deklinacija priimkov v ruskem jeziku ima svoje značilnosti, odvisno predvsem od tega izvor besed. Tudi filologi včasih težko odgovorijo na to vprašanje, še posebej, če pravilno ime ima dve možnosti in v vsakem od njih pravilno zveni.

Značilen konec ruskih priimkov bo-ruski (-s), -ov (-ev), -in (-yn). Tu spadajo tudi lastna imena, ki so oblikovana brez pripona (npr. Tolstoj). Odstopanje priimkov tega izvora bo podobno spremembi imen pridevnikov. Na primer, "Petrov Ivan", "Petrova Anna." Očitno se v tem primeru imena razlikujejo glede na spol (moški ali ženski).

Drugo pravilo velja za tista imena, ki imajo tuji izvor in končajo v -ih ali so oblikovana iz zamrznjenih oblik (Smooth, Sedykh). Takšna imena niso nagnjena. Ne spremenite tudi takih imen, kot so Zhivago, Semenyago in drugi, ki se konča v -ago, -yago.

Odstopanje moških priimkov v nekaterih primerih se razlikuje od ženskih priimkov. Torej, če na koncu slednjega obstaja soglasnik, potem se ne bodo spremenili. Na primer, lahko rečete: "Naj Lilia Herman govori!", Ampak: "Prenesite sol Vladimir Hermanu." Tako, z istim imenom, ki se oblikuje na nekonvencionalen način, ali izposojeni iz drugih jezikov, ki se konča na soglasnik, spremenijo primeru, kot samostalniki, če pripadajo moškim, in se izgovarja v svoji prvotni obliki, če je v lasti žensk.

Izjema je deklaracija Armenska priimka. V tem primeru, ne glede na to, kateri spol je naslovljen, ostane nespremenjen. Na primer, "Karen Martirosyan" ali "Diana Martirosyan".

Številna ruska imena končajo v -ko. V bistvu so prišli iz ukrajinskega jezika (Shevchenko, Tarasenko, itd.). Te besede se tudi ne spreminjajo, ne glede na to, s kom se obračajo: ženska ali moški. Še posebej je pomembno upoštevati takšne odtenke v uradnih dokumentih.

Deklinacija imen s tujim poreklom in konča samoglasnik (Dumas, Hugo, Zola) pogosto povzroča težave. Ne smemo pozabiti, da se v tem primeru za vsako preusmeritev besede ne spremenijo. Na ruskih izposojenimi imeni hkrati s koncem v neobremenjenem -a zvokom (e) (Okudzhava, Varava, Kafka), naslonjena na načelu samostalnikov. Izjema so le tiste, v katerih je predzadnji samoglasnik-i. Na primer, Garcia, Moria.

Deklinacija priimkov, na koncu katerih je šok-a (ponev), je mogoče le, če imajo slovansko poreklo. Zadolžene besede ostanejo nespremenjeni (na primer Dumasove knjige). Ne upognite muških imen, na koncu katerih stand-e, -e, -y, -yu (Ordzhonikidze, Korojali, itd.).

V sestavljenih imenih korejskega ali vietnamskega izvora je le zadnji del nagnjen. V Ruski dvojna priimka Oba dela se spremenita, če se vsaka od njih sama uporablja v drugi obliki (npr. Lebedev-Kumach). V nasprotnem primeru mora prva beseda ostati v izvirni obliki (Skvoznik-Dmukhanovsky).

Pravila, s katerimi se spreminjajo priimki, so zelo pomembne pri pripravi različnih dokumentov ali preprosto pri naslavljanju prijatelja, da bi se izognili neugodnemu položaju.