Upravno upravljanje strukturnih delitev podjetja in določanje cen v tržnem gospodarstvu

Krepitev komercialne avtonomije poslovnih enot zahteva razvijanje sistema medsebojnih interakcij med podjetjem in celotnim podjetjem med posameznim izvajalcem in delovno silo, v kateri deluje. Izvajanje elementov komercialnih odnosov na ravni delitve podjetja znotraj podjetja si prizadeva za izvedbo raziskav, katerih namen je ustanoviti organ za finančno poslovodenje, ki bo izpolnjeval zahteve tržnega gospodarstva.

Pricing na svetu trg, trg odnosi na ravni enot znotraj proizvodnje zahtevajo oblikovanje sistema obdavčitve poslovnih enot od konca do konca. Rešitev tega vprašanja je povezano z oblikovanjem cene za prenos za proizvode in storitve iz teh enot, ali je oblikovanje cen na trgu prevoznih storitev ali katerega koli drugega kakom- izjemno zapletena zaradi potrebe po vzpostavitvi dejanski prispevek vsake poslovne enote za pridobitev skupne prihodke. Posebno določanje cen v tržnem gospodarstvu se pojavlja, če gre za vprašanje določitve deleža dohodka za najmanjše enote delavnice (sektorji, brigade), ki so neposredno vključeni v proizvodnjo izdelkov.

Povečanje ravni izvajanja gospodarske odgovornosti neposrednih izvajalcev dela zahteva razvoj sistema predstavitve gospodarskih zahtev strukturnih enot med seboj in posameznim izvajalcem.

Pricing v tržnem gospodarstvu predpostavlja, da je eden od najpomembnejših vidikov upravljanja divizij znotraj proizvodnje načrtovanje proizvodnje, ki ga je smiselno razviti v smeri uresničevanja načel tržnih odnosov. Koncept samega načrtovanja je treba spremeniti s kombiniranjem administrativnih in ekonomskih metod. Hkrati je treba pozornost raziskovalcev usmeriti v zavračanje takšnih podlag načrtovanja in določanja cen v strukturnih delih podjetja kot mehanizma odhodkov, subjektivne ureditve regulativnega okvira. Pri določanju cen v tržnem gospodarstvu je treba upoštevati glavne konceptualne smernice razvitega sistema načrtovanja in določanja cen, ki lahko temeljijo le na načelih tržni mehanizem, vrednotnega prava, katerega od manifestacij je upoštevanje družbeno potrebnih stroškov dela, celostna uporaba oblikovalskih in tehnoloških značilnosti proizvodov ter organizacijski in tehnični dejavniki proizvodnje.

Po mnenju nekaterih avtorjev morajo podjetja v novih pogojih samoupravnih enot odpraviti načelo direktive, togost hierarhične pristop k upravljanju. Po mnenju drugih je treba opozoriti, da se pri preusmeritvi na pretežno ekonomske metode upravljanja načeloma ne zavračajo upravne metode.

V nasprotju z mnenjem mnogih znanstvenikov in ekonomistov, ki ponujajo pri preoblikovanju gospodarstva opustiti druge metode, ki jih nadomestili z gospodarsko, se zdi primerno, da se okrepijo upravne metode upravljanja, hkrati odločno izvajanje gospodarske.

Treba je najti optimalno ravnotežje med upravnimi in gospodarskimi metodami upravljanja, ki delujejo na ravni notranjih proizvodnih enot družbe in na podlagi te simbioze organizirajo oblikovanje cen v tržnem gospodarstvu.

Za učinkovito delovanje strukturnih elementov družbe s pomočjo metod gospodarskega upravljanja se zdi smiselno zagotoviti premoženjsko, gospodarsko in finančno neodvisnost znotraj podjetja. Za to moramo začeti iz naslednjih teoretičnih izhodišč:

- podjetje bi moralo zagotoviti strukturne delitve z neodvisnostjo in odgovornostjo lastnine (zakup, korporacija, ustanovitev malih podjetij);

- v razmerju med podjetjem in njegovim strukturne delitve upravni načini upravljanja v povezavi z gospodarskimi ukrepi morajo biti v veljavi;

- če lahko podjetja in njegove strukturne enote izvedejo določene naloge na centralni ravni, je treba njihovo izvajanje izvajati enotam;

- strukturne enote morajo v celoti uporabljati prožno oblikovanje cen, kreditne odnose, naložbe;

- medsebojne povezave med poslovnimi enotami bi morale v največji meri temeljiti na tržni osnovi;

- je treba izboljšati kakovost upravljanja in trženja na ravni strukturnih delitev podjetja;

- poslovne enote morajo združiti gospodarsko odgovornost za rezultate dela z gospodarskim interesom.

Trenutno metode upravljanja na ravni strukturnih enot velikih industrijskih podjetij temeljito spremenijo smer krepitve gospodarskih vidikov in oslabitve upravnih.