Aborski in izposojeni besednjak

Ruski jezik je znan po svoji leksikalni bogastvi. Glede na "Veliki akademski slovar" v 17 zvezkih je v njej več kot 130.000 besed. Nekateri so prvotno ruski, drugi so bili izposojeni v različnih časovnih obdobjih iz različnih jezikov. Zadolžen besednjak je pomemben del slovarja ruskega jezika.

Poreklo besed

Ruski jezik sodi v vzhodoslovensko družino jezikov. V jezikoslovju obstaja mnenje, da je bil prvotno enoten indoevropski jezik. Postala je osnova za oblikovanje slovanskega ali proto-slovanskega, iz katerega se je kasneje pojavil ruski.

Nadalje, pod vplivom družbenih in kulturnih dejavnikov, je besednjak začel prodirati nove besede, ki so nam prišle iz številnih jezikov. Običajno je izločiti domačega ruskega in izposojenega besednjaka.

Aboriginalna plast

Domači leksikon vključuje indoevropske in skupne slovanske lekseme, pa tudi vzhodoslovanski stratum in besede, ki se imenujejo Rusi.

Indoevropski rezervoar

Indoevropske besede so bile v jeziku še pred razpadom etnične indoevropske skupnosti, ki se je zgodila ob koncu neolitskega obdobja.

Indoevropske lexeme vključujejo:

• Besede, ki kažejo stopnjo sorodnosti: "mati", "hči", "oče", "brat".
• Imena živali: "ovce", "svinja", "bik".
• Rastline: "Willow".
• Prehrambeni proizvodi: "kost", "meso".
• Dejanja: "vzemi", "voditi", "videti", "naročiti".
• Kakovosti: "zmeden", "bosi".

Skupna slovanska plast

Slovanski sloj besedišča je nastal pred šestim stoletjem. n. e. Te besede so podedovali iz jezika slovanskih zarobljencev, ki so živeli na ozemlju med zgornjimi mejami rek Zahodni Bug, Wisła in Dneper.

Vključuje:

• Imena rastlin in žit: "hrast", "lipa", "javor", "pepel", "gorski pepel", "vejica", "bora", "lubje", "psice".
• Kulturne rastline: ječmen, proso, smreka, grah, pšenica, mak.
• Imena stanovanj in njihovih komponent: "dom", "tla", "zavetje", "veranda".
• Prehrambeni izdelki: "sir", "maščoba", "kvass", "kissel".
• Imena ptic (tako gozda kot domačega): "petelin", "gos", "vrana", "vrabec", "slaščičar", "starling".
• Ime orodij dela in procesov: "tkanje", "bič", "shuttle", "hoe".
• Ukrep: "tja", "deliti", "mumble".
• Začasni koncepti: "pomlad", "pozimi", "večer".
• Kakovosti: "v bližini", "veselo", "zlo", "ljubeče", "bledo", "neumno".

Po mnenju N. Shanskya zasedajo približno četrtino besed, ki jih nas najbolj uporabljajo v vsakdanjem življenju in so jedro ruskega jezika.

Stari ruski besednjak

V starem ruskem ali vzhodoslovanskem sloju se besednjaka nanaša na besede, ki so se pojavile jezik vzhodnih Slovanov v VI-VII stoletju. Te besede so del ukrajinskega in beloruskega jezika - tiste pleme, ki so kasneje oblikovale Kievan Rus.

To vključuje besede, ki označujejo:

• Lastnosti in lastnosti predmetov in dejanj: "dobro", "sivo", "rumble", "temno", "zorky", "blond", "gosto", "poceni".
• Ukrep: "fidgeting", "tresenje", "izgovor", "potopi", "zavre".
• Označevanje družinskih vezi: "stric", "nečak", "stephouse".
• Koncepti gospodinjstva: "pokopališče", "vrv", "skleda", "samovar", "niz".
• Imena nekaterih ptic in živali: "veverica", "bullfinch", "mačka", "marten", "jackdaw", "finch", "adder".
• Verbalna notacija številk: "devetdeset, štirideset".
• Lexems za označevanje časovnih intervalov in konceptov: »zdaj«, »danes«, »po«.

Pravzaprav ruske besede

Za dejanske ruske besede pripadajo besede, ki so se začele uporabljati po nastanku jezika velikega ruskega naroda, to je iz 14. stoletja, nato pa ruskega v 17. stoletju.

Te vključujejo:

• Imena vsakdanjega predmeta: "ozadje", "vrh", "vilica".
• Izdelki: "džem", "ravna torta", "kulebyaka", "zelje za zelje".
• Naravni pojavi: "Blizzard", "slabo vreme", "led", "nabreknejo".
• Rastline in sadje: "Antonovka", "grm".
• Predstavniki živalskega sveta: "rook", "desman", "piščanec".
• Ukrepi: "vplivati", "koreniti", "uničiti", "pregibati", "prevrniti", "razkriti".
• Simptomi: "konveksni", "mračni", "težki", "resni", "na kratko", "zbujam se".
• Ime abstraktnih pojmov: »prevara«, »škoda«, »izkušnja«, »lepotnost«, »previdnost«.

Ena in znaki dejanskih ruskih besed - prisotnost priponatov "-ost" in "-stvo."

Posojila

Zadolžen besednjak je razdeljen na dve veliki skupini:

• Besede iz slovanskih, sorodnih jezikov.
• Lexemi iz neslovenskih jezikov.

Tuje besede so se trdno vključile v besedišče ruskega jezika zaradi kulturnih in političnih vezi, trgovine in vojaških odnosov z drugimi državami. V številnih primerih so se izenačili, torej so se prilagodili normam literarnega jezika in postali pogosti. Nekateri so tako trdno vstopili v naš besednjak, ki ga ne moremo predstavljati, da niso pravzaprav avtohtoni Rusi.

Res je, da so bila zadolževanja dvostranska - drugi jeziki so dodali tudi besedišče našim leksemom.

Cerkvenoslovenski besednjak

Posojila iz Slovanski jeziki prišlo v različnih časovnih obdobjih.

Najzgodnejši sloj je bil ruski rečnik, ki je iz starega slovanskega ali cerkvenoslovnega izposojenega besedišča. Slovanski narodi so ga uporabljali kot pisni literarni jezik za prevod cerkvenih knjig in širjenje krščanstva v slovanskih deželah. Temelji na enem izmed narečij starega bolgarščine, njegovi ustvarjalci pa menijo, da sta Cirila in Metoda. V Rusiji Staroslavonski pojavil se je konec 10. stoletja, ko je bilo sprejeto krščanstvo. Nato se začne hiter razvoj izposojenega besednjaka.

Staroslovenske lexeme so:

• Cerkveni izrazi: "duhovnik", "žrtev", "križ".
• Povzetki: "moč", "privolitev", "milost", "vrlina".

In še mnoge druge besede: "usta", "lica", "prst". Lahko jih najdete z različnimi značilnostmi.

Znaki starega slovanstva

Dodeli fonetično in morfološko znaki starih Slovanov, na kateri lahko hitro izračunate izposojeni besednjak.

Za fonetično velja naslednje:

• Nepolnogolosie, da je prisotnost besed "-ra;" ali "-la;", "-re;" ali "-le;" namesto običajnega "-oro;" in "-olo;", "-ere;" in "-ele;" v okviru ene morfeme, najpogosteje korenine. Na primer: "gate", "gold", "chreda" - "gate", "gold", "turn".
• "Ra;" in "la;", ki nadomešča "ro;", "lo;", s katerim se začne beseda. Na primer: "enako" - "nivo", "čoln" - "čoln".
• Kombinacija "železnice" namesto "ž": "hoja", "vožnja".
• "Sch" namesto ruskega "h". Na primer: "osvetlitev" - "sveča".
• Šok "e" pred trdim soglasnikom namesto ruskega "e" ("o"): "nebo" - "nebo", "prst" - "škarje".
• "E" na začetku besed, namesto ruskega "o": "Esen" - "jeseni", "jezero" - "jezero", "enota" - "ena".

Morfološki znaki:

"Pre-," "iz-," "skozi;", "pred;": "vrnite nazaj", "izlijejo", "izženejo", "zavržejo", "padajo" namerno. "

Okrajšavi "-stvi (e)" "* h (y)", "-zn" "-te" "-usch;" "-yusch;" "-asch;" "-yasch;" : "blaginja", "lovec", "življenje", "izvedba", "bitka", "znanje", "laž."

Del zloženke "dobro počutje", "God;", "maligne", "žrtvovati", "enotnim" "mirovanja", "bogaboječi", "zlonravie" "Dob", "doslednost", "žrtvovanju ".

Izposojeni besednjak, ki pripada starim Slovancem, ima slogovno konotacijo slovesnosti ali navdušenja. Na primer, primerjajte besede kot "breg" ali "obala", "vlečenje" ali "vlečenje". Takšne besede pogosteje najdemo v prozaičnih in pesniških delih ter kažejo na zadevno obdobje. Lahko karakterizirajo znake, zdrsnejo v svoj govor.

V nekaterih delih XIX. Stoletja so ustvarjali ironijo ali satiro, humor.

Darila slovanskih jezikov

Najbolj znane izposojene besede v slovarju ruskega jezika iz poljščine, tako imenovanih polonizmov, so v naš jezik zaznamovale okrog XVII-XVIII. Stoletja. Te vključujejo:

• Imena stanovanj: "stanovanje".
• Prevozna sredstva in njihovi deli: "prevoz", "koze".
• Gospodinjski predmeti: "zbirke".
• Oblačila: "jakna".
• Vojaški izrazi: "seržant-major", "hussar", "polkovnik", "zaposlovanje".
• Dejanja: "Moški," "pripravi," "shuffle".
• Imena živali in rastlin, izdelki: "kunec", "mandelj", "džem", "sadje".

Od ukrajinskega jezika do ruskega so se pojavile besede "brynza", "otroci", "gopak", "bagel".

Grščanstvo

Grške besede so začele prodirati v ruski jezik tudi v obdobju slovanske enotnosti. Najzgodnejša zadolžitev vključuje gospodinjske izraze: "kotliček", "kruh", "postelja", "jed".

Od IX. Stoletja, po krstu Rusa, se začne obdobje kulturnih odnosov med Rusom in Bizancom, hkrati pa se v leksikon prikaže naslednji leksikon:

• Verski izrazi in koncepti: angel, demon, metropolitan, nadškof, ikona, lampada.
• Znanstveni izrazi: "filozofija", "zgodovina", "matematika", "slovnica".
• Številni vsakodnevni koncepti: "kad", "luč", "prenosnik", "kopel".
• Imena živali in rastlin: "cedra", "krokodil", "cipres".
• Številni izrazi iz znanosti in umetnosti: "ideja", "logika", "najcenejša", "trochee", "mantle", "verse".
• Jezikovna terminologija: "leksikon" in "leksikologija", "antonim" in "homonim", "semantika" in "semazija".

Latinščina

Latinski izrazi so v 16. in 18. stoletju pretežno v ruskem jeziku, kar je znatno povečalo leksikalno sestavo na področju družbene, politične, znanstvene in tehnične terminologije.

So izrazi, ki se uporabljajo v večini jezikov: "republika", "proletariat", "Revolution", "diktatura", "Meridian", "minimalna", "Corporation", "laboratorij", "postopek".

Turkizem

Turški jeziki (Avar, pechenegsky, Bulgar, Hazarska) je sprejela naslednje besede: "Pearl", "jerboa", "idol", "biseri", "perja".

Večina Turkisms je prišel k nam iz Tatar jeziku, "karavani", "kupček", "astrahan", "denar", "zakladnica", "diamant", "lubenica", "rozin", "nogavice", "čevelj", "prsni koš", "haljo", "rezanci".

To vkljucuje imena pasem in kosov konj: "mrzlica", "zaliv", "rjava", "kauri", "argamak".

Skandinavska steza

Primerjalno majhno število v ruskem izposojenem leksikonu iz skandinavskih jezikov. V bistvu gre za besede, ki označujejo predmete vsakdanjega življenja: "sidro", "kavelj", "prsni koš", "bič", pa tudi lastna imena: Rurik, Oleg, Igor.

Odnosi nemško-romanskih odnosov

Precej izposojenih slovarskih besed iz nemškega, nizozemskega, angleškega, španskega, italijanskega in francoskega jezika:

• Primeri izposojenega besednjaka iz nemščine lahko pogosto slišimo iz vojske. To so besede, kot so "telesna", "paramedicina", "sedež", "straža", "kadet".
• Pogoji trgovinske sfere so tu tudi tukaj: "menica", "tovora", "žig".
• Koncepti s področja umetnosti: "krajina", "stojalo".
• Leksikon za gospodinjstvo: "kravata", "hlače", "detelja", "špinača", "dleta", "delovno blago".
• V času vladavine Petra sem leksikon vključuje številne navtične izrazov v nizozemskem jeziku, "prečenje", "zastavo", "kapitan", "mornar", "kolo", "mornarica", "visečih".
• Imena živali, ki so nam znane: "rakun", "dežnik", "kapuco".

Angleški jezik nam je dal besede, kot so "čoln", "jahta", "šunka", ki se nanašajo na morsko gospodarstvo.

So bili sprejeti tudi javnosti, vsakdanje koncepte, tehnične in športne izraze, "boj", "srečanje", "tunela", "ponudba", "zadovoljen", "Gin", "grog", "puding", "nogomet", " hokej "," košarko "," konec ".

Od sredine XVIII-XIX se prične zadolževanje francoskih. To je novejši izposojeni besednjak.

Tukaj so naslednje skupine:

• gospodinjskih predmetov: "medaljon", "vest", "plašč", "nogavice", "WC", "Zgornji del ženske obleke", "tančico", "juha", "marmelada", "sekanje".
• Številne besede s področja umetnosti: "igra", "igralec", "režiser", "podjetnik".
• Vojaška terminologija: "napad", "eskadrilon", "kanonada".
• Politični izrazi: "parlament", "skupščina", "izkoriščanje", "demoralizacija".

Iz Italije je prišlo:

• Glasbeni izrazi: "aria", "tenor", "sonata", "cavatina".
• Imena hrane: "testenine", "vermicelli".

te besede so bile izposojene iz španščine, kot so "Serenade", "kitara", "CARAVEL", "cigare", "paradižnik", "karamele".

Danes je uporaba izposojenega besednjaka iz nemško-romanskih jezikov v vsakdanjem življenju pogost pojav.

Zaključek

Aboriginalni in izposojeni besednjak je besednjak ruskega jezika. Oblikovanje jezika je precej dolgotrajen proces. Med njegovim razvojem je ruski jezik dopolnjeval več leksemov iz različnih jezikov. Nekatera posojila so se zgodila že tako dolgo, da si ne moremo niti predstavljati, da dobro znana beseda ni prvotno ruska.