Art. 25 Zakona o kazenskem postopku s pripombami

Art. 25 Zakona o kazenskem postopku določa, da se lahko tožba zoper obtoženca ali osumljenca v kaznivem dejanju na podlagi pritožbe žrtve ali njegovega zastopnika zaključi. Ta določba se uporablja za srednja in majhna dejanja, prvič storjena. Razmislimo o nadaljnji umetnosti. 25 Zakona o kazenskem postopku s pripombami.

Splošne informacije

Primeri oprostitve odgovornosti so določeni s pravilom 76 kazenskega zakonika Ruske federacije. Art. 25 Zakonika o kazenskem postopku pojasnjuje in jih določa. Zlasti zaključek postopka opravi preiskovalec v soglasju z vodjo preiskovalne enote ali preiskovalcem v dogovoru s tožilcem. Primer se lahko prekine po čl. 25 Zakona o kazenskem postopku, če je prišlo do sprave med obtoženim / osumljencem in žrtvijo. Poleg tega je treba škodo, povzročeno slednji, ublažiti.

Art. 25 Zakona o kazenskem postopku: komentar

Oprostitev odgovornosti za kaznivo dejanje izraža sporazumen način reševanja konflikta. Možnost, ki jo zagotavlja Art. 25 Zakon o kazenskem postopku in 76 kazenskega zakonika, nakazuje širjenje dispozitiva začel primerih dejanj sekundarnih ali prekrške, ki so povzročile škodo ali ustvarili resnično grožnjo svojega nastanka za žrtve. V tem primeru je treba upoštevati, da bi moral izključiti vsak postopek soglasnega značaja popolna prevlada na eni strani konflikta in hkrati zagotoviti, da se pri ocenjevanju določenega položaja uporabljajo le objektivna merila.

Vloga alternativnih načinov reševanja konfliktov

Uvajanje novih metod za reševanje kazenskega pravnega spora v prakso danes velja za eno najpomembnejših značilnosti razvoja skoraj vseh obstoječih pravnih sistemov. V okviru čl. 25 Zakona o kazenskem postopku Ruske federacije (s pripombami) obstaja organska kombinacija načel neizbežnosti odgovornosti za vsak kriminal in diskretnega zasledovanja. Zakonodaja torej v nalogah pooblaščenih organov predvideva možnost, da zavrne postopek v postopku ali ga dokonča. Vendar standardi določajo obvezne zahteve.

Diskrecijska pooblastila

Dokončanje pregon na podlagi čl. 25 Zakona o kazenskem postopku deluje kot zakon, ne pa naloge državnih organov, pooblaščenih za izvajanje preiskovalnih ukrepov. Pri sprejemanju odločitve pristojni pooblaščeni organizaciji ne bi smeli voditi samo določbe zakona in pogoji, določeni v njej. Upoštevati je treba tudi socialni pomen preiskovanega primera, premisleke o učinkovitosti in primernosti sedanjega kazenskega pregona.

Usklajevanje strank

Nanaša se na vsebinsko neobnovitvene razloge za dokončanje kazenske zadeve. Usklajevanje ima določeno obliko. Udeleženci so akterji kazenski postopek - žrtev (zastopnika) in osebe, proti kateri je tožilec prvič. V skladu z delom 1. 25 CCP sprava je predpogoj za zaključek postopka. Vedno deluje kot medsebojna volja strank, to je, da ni enostransko. Če žrtev (zastopnik) izraža željo po spravi, tudi proceduralno formaliziran v obliki izjave o koncu preganjanja, in obdolženec ali osumljenec govori proti temu, pogoj ni izpolnjen. Posledično se čl. 25 Zakona o kazenskem postopku ni mogoče uporabiti. V tem primeru se zaključi primer v skladu z delom 2, čl. 27 Zakonik o kazenskem postopku.

Pomembna točka

Pri pripravi na sodno obravnavo je treba žrtvi razložiti možnosti, predvidene v čl. 25 Zakona o kazenskem postopku, posledice takšnih dejanj. V Kodeksu ni nobenih znakov rokov uskladitve. Predvideti je treba, da se lahko zgodi, preden se pooblaščene osebe odstranijo v svetovalno sobo, kjer bodo obsojene. V tej situaciji obstaja analogija s čl. 20, 2. del Kodeksa.

Pravna sestava

Art. 25 Zakona o kazenskem postopku se uporablja v primerih, ko:

1. Kazenski pregon se prvič izvaja v zvezi s predmetom kaznivega dejanja.
2. Oseba je obtožena ali osumljena dejanja z rahlo ali zmerno resnostjo.

Pravni pogoji za prenehanje pregona:

1. Kazensko-materialno. Ti vključujejo uskladitev strank, ki morajo biti prostovoljne in veljavne, kot tudi glajenje predmeta kaznivega dejanja škode, storjene žrtvi.

2. Kazenski postopek. So:

• uporaba žrtve (zastopnika);
• ustrezno odločitev pooblaščene osebe v okviru svoje pristojnosti;
• soglasje tožilca, ko odločitev izda preiskovalec ali preiskovalec;
• spoštovanje postopkovnega obrazca.

Slamna škoda

Ima civilnopravno naravo. Zmešanje škode, storjene žrtvi, vedno spremljajo kesanje in zavračanje nadaljnjih kršitev zakonodajnih norm. V zvezi s tem je treba opozoriti na umetnost. 76 Kazenskega zakonika. Prvič se nanaša izključno na storilce kaznivega dejanja. Pod izravnavo škode je treba razumeti kot resnično obnovitev pravic žrtev, ki je bila kršena, ali odškodnino v kakršni koli obliki, ki mu je povzročena, ali lastnine, ki jih ima, premoženjsko škodo in moralna škoda. Ta določba je vsebovana v čl. 15 Civilnega zakonika. Na tej stopnji, lahko oseba, katere pravica je bila kršena zahteva polno odškodnino za škodo, ki so bile povzročene z njim, razen če pogodba ali zakon določa odškodnino v manjši velikosti. Po čl. 152, št. 5, državljan katere podatke diskreditirati svoj poslovni ugled, je bilo razdeljenih čast, dostojanstvo, lahko (z izpodbiti te informacije) zahtevati odškodnino in moralno škodo, ki nastane kot posledica teh dejanj.

Pojasnitev izrazov

Žrtev (njegov predstavnik) neodvisno določa oblike škode in načine njegovega izravnavanja. V čl. 42 CCP pojasnjuje koncept. Po normi je žrtev posameznik, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpel moralno, materialno in fizično škodo. Ta subjekt je lahko tudi pravna oseba, če je bila njena lastnina ali poslovni ugled oškodovana. Za vsako od teh vrst poškodb se lahko uporabi določen način izravnave. Ta izraz, za razliko od odškodnine, pomeni širšo diskrecijsko pravico pri določanju načinov in obsega vrnitve kršene pravice žrtve. Ukrepi za odpravo škode morajo nujno imeti legitimen, družbeno koristen značaj in ne kršijo interesov tretjih oseb.

Izjava žrtve

Prav tako je pravna podlaga za dokončanje kazenskega pregona. V vlogi je treba navesti zahtevek za konec proizvodnje, dejstvo o uskladitvi. Ta dokument deluje kot pomemben procesni dokument. V zvezi s tem je treba prijavo ustrezno zabeležiti. To praviloma poteka v protokolu zaslišanja ali neposredno na sodni seji. Vlogo je mogoče zabeležiti kot ločen procesni dokument. Priložen je materialu primera.

Ukrepi pooblaščenih oseb

Okoliščine, ki so povezane z dejansko voljo žrtve (predstavnika), je treba pojasniti skupaj z dejstvi, ki kažejo, da je vedenje subjektov prostovoljno in zavestno. V tem primeru je treba določbo Ustave voditi, da so državne agencije dolžne zagotoviti svoboščine in človekove ter državljanske pravice. Po pravilu morajo preiskovalec, tožilec, sodišče, preiskovalec poklicati osebo, ki je obtožena bodisi osumljenca v kaznivem dejanju bodisi žrtev. Pooblaščene osebe morajo pojasniti pravice, ki jih določa člen 25 Zakonika o kazenskem postopku, posledice sprave. Oseba, ki je preganjana v kazenskem postopku, tudi pojasnjuje pogoje za svojo provizijo (izravnavo škode). Dokumentirani so skupaj z dejstvom sprave.

Civilna proizvodnja

Žrtev je treba razložiti njegove pravice po koncu kazenskega pregona. Zlasti če obstajajo zahteve za osebo, osvobojeno iz kazenske zakonodaje, jih lahko predstavi v civilnem postopku. Poleg tega je osumljenec ali zoper katero obtoženca pregon končan, je treba pojasniti, da se izjave, ki jih je, vključno s tistimi, ki se nanašajo na obveznosti do odškodnine, v skladu z zakonom lahko uporabijo proti njemu v civilnem postopku.

Obveznost tožilca

S tem uradnikom se prenehanje pregona v zvezi z:

1. Usklajevanje z žrtvijo.
2. Aktivno kesanje.
3. Možnost popravljanja osebe, ki ni dosegla odraslosti z uporabo prisilnih ukrepov zanj v obliki učnega vpliva.

Tožilec je dolžan natančno preučiti razpoložljiva gradiva zadeve, ne da bi se omejil samo na seznanitev z odločitvijo preiskovalca ali preiskovalca. Pooblaščena oseba mora dokazati dejstvo, da je prišlo do nezakonitega dejanja, skladnost s pogoji, določenimi v zakonodaji, da se ustavi pregon. Poleg tega je tožilec dolžan preveriti, ali je izjava žrtve posledica nezakonitega vpliva na njega.

Zaključek

Prenehanje postopka sodišče sprejme ustrezno odločitev, preiskovalec, tožilec, preiskovalec - odločitev. Izvod odločbe se pošlje žrtvi, civilnemu tožencu in civilnemu prebivalstvu. Na koncu kazenskega postopka v zvezi s spravo strank se izterjava postopkovnih stroškov izvede na eni ali na obeh straneh. Ta določba je določena v čl. 132, del 9 Zakonika o kazenskem postopku. Odločbi o prenehanju kazenskega postopka se lahko pritoži. Postopek za izpodbijanje postopkovnega dokumenta je določen v. 16 Zakona o kazenskem postopku. Organ, ki odloča o zasledovanju popolnosti, lahko določi poseben rok, po katerem se udeleženci proizvodnje (žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja) ponovno imenovan. Preiskovalec ali preiskovalec mora ugotoviti, ali je prišlo do sprave med strankami in ali je obtoženi ali osumljenec izpolnila obveznost plačila odškodnine. V primeru pozitivnega odziva se pregon lahko prekine, pri čemer se negativni postopki nadaljujejo.