Art. 56 Zakona o kazenskem postopku v sedanji različici

V Ljubljani Art. 56, str. (Odstavek) 1, CCP RF

Kdo ne more biti priča?

Seznam oseb, ki niso predmet zaslišanja, je ustanovljen v 3. del 3. člena 56 Zakona o kazenskem postopku. Seznam vključuje:

1. Jurors in sodnik. Ne morejo se spraševati o okoliščinah primera, ki bi se jih lahko naučili zaradi njihove neposredne udeležbe v postopku.
2. Zagovorniki (odvetniki) osumljencev / obtožencev. Niso upravičeni do posredovanja informacij, ki so jim bile znane, ko se zanje prijavijo za pravno pomoč ali za opravljanje z njimi povezanih storitev.
3. Duhovnik. Ti predmeti ne morejo pričati o okoliščinah, o katerih so se spoznali pri priznanju.
4. Poslanci Državne Dume, člani sveta federacije. Nimajo pravice razkriti informacij, ki so jim bile znane pri izvajanju njihovih pooblastil.
5. Zaposleni v organih zvezne davčne službe. Ti predmeti ne morejo biti priče in razkriti informacij, ki so jim bile znane iz dokumentov, ki so jih predložili subjekti posebnih deklaracij, dokumentov, ki so jim priloženi.

Pravice svjedokov

Opredeljeni so 4. del 4. člena 56 Zakona o kazenskem postopku. Državljan lahko:

1. Zavrnite informacije o sebi, svojih najdražjih. Krog zadnjega je določen v cl. 56 CCP. Če se priča strinja pričati, ga je uradno opozoril, da se informacije, ki jih ti, se lahko kasneje uporabijo kot dokaz v primeru, tudi če je oseba, ki noče z njimi.
2. Prikažite pričevanje v jeziku, ki ga ima državljan ali kdo je njegov rojen.
3. Uporabite pomoč tolmača. Zagotavlja se brezplačno.
4. Za razglasitev tolmača je izziv.
5. Za vložitev pritožb in peticij v zvezi z nedelovanjem / dejanjem, odločitvami vodij preiskovalnih / preiskovalnih organov, zaposlenih v teh strukturah, tožilca, sodnika.
6. Pojavi se na zaslišanje pri zagovorniku v skladu z delom 5 189 Zakonika o kazenskem postopku.
7. Vloga za uporabo varnostnih ukrepov iz tretjega dela člena 3. 11 Kodeksa.

V petem delu Art. 56 Zakona o kazenskem postopku vzpostavljeno pravilo. Ni dovoljeno prisiliti subjekta, da opravi forenzični pregled ali preizkus. Izjema so primeri, določeni v prvem delu člena 179 zakonika.

Na kaj priča nima pravice?

Državljan, v skladu s šestim delom Art. 56 Zakona o kazenskem postopku, ne more:

1. Ne pojavijo se na klicu raziskovalca / raziskovalca.
2. Navedite namerno napačne podatke ali zavrnite sporočanje znanih dejstev.
3. Razkrije informacije o predhodni preiskavi, ki jo je izvedel v zvezi s svojo udeležbo v postopku. Odgovornost za kršitev tega pravila je v primeru, da je bil vnaprej opozorjen o nedopustnosti teh dejanj v skladu z določbami člena 161 zakonika.

Napredno

Če se državljan izogne, da bi se pojavil na klic, se mu lahko uporabi prisilni ukrep - pogon. Za posredovanje namerno napačnih informacij ali zavrnitev predložitve dokazov je oseba odgovorna na podlagi členov 307 in 308 kazenskega zakonika. Za razkritje informacij predhodne preiskave se lahko državljan kaznuje v skladu s čl. 310 CC.

Pojasnila

Glede na. 1 žlica. 56 Zakona o kazenskem postopku kot priča, subjekt, ki hkrati izpolnjuje naslednje zahteve:

1. On ve nekaj o okoliščinah, ki so bistvene za kazenski zadevi.
2. Pozvan je za pričevanje.

Vprašanja o tem, ali oseba, ki ve kaj o okoliščinah, povezanih s preiskavo, in da je treba za njeno vabilo na zaslišanje, se ne odloča državljanom in pristojnim organom. Medtem pa lahko njihovo odločitev v praksi vnaprej določijo drugi udeleženci v proizvodnji. Na primer, bi lahko bil osumljenec, žrtev, civilni tožilec / tožnik, odvetnik. Te osebe imajo pravico vložiti peticije za udeležbo državljana kot priče v skladu s čl. 56 Zakona o kazenskem postopku. Toda v tem primeru je treba izpolniti en pogoj. Zadeva bo povabljena na zaslišanje, če bodo okoliščine, katerih ustanovitev zahtevajo osebe, za proizvodnjo pomembne.

Posvetite imuniteto

V tretjem delu čl. 56 Zakonika o kazenskem postopku določa seznam predmetov, ki jih zaradi svojih poklicnih ali drugih značilnosti ni mogoče zaslišati. Poleg oseb, navedenih v normi, predsedniku države, komisarjem za človekove pravice in diplomatskim predstavnikom se prizna imuniteta. Poleg tega seznam vključuje strokovnjaka. Nima pravice razkriti informacij, ki jih je izvedel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Izjeme za sodnike

V okoliščinah, ki so pomembne za primer, bi bilo treba razumeti tudi neposredna dejstva, povezana z dogodkom kaznivega dejanja in prisotnostjo / odsotnostjo krivde osumljenca, pa tudi druge podatke, vključene v zadevo predmet dokaza. Poleg tega so pogoji proizvodnje, mnenja in mnenja, izraženi na sestanku žirije ali sodnika, dejanja udeležencev in tretjih oseb pomembne okoliščine. Če so te informacije postale znane subjektom, določenim v tretjem delu obravnavane norme, jih v zvezi z opravljanjem njihovih dolžnosti ne morejo privabiti kot priče. Prepoved sodnikom je pogojena s potrebo po zagotovitvi neodvisnosti in nepristranskosti pri reševanju primera.

Značilnosti pričanja imunitete svetovalcev

Za odvetnika je vzpostavljen širši obseg informacij, ki jih nima pravice razkriti, če se je z njimi seznanil, ko se je obrnil na pomoč osumljenca ali druge osebe, ki sodeluje v zadevi. Nezakonit bo izziv in zaslišanje predmeta okoliščin, ki se nanašajo na izvršitev novega dejanja toženih strank, čeprav je bil očividec incidenta.

Zaključek

Kot priče lahko delujejo kot preiskovalci in preiskovalci, ki so vodili postopek. Tukaj se morate sklicevati na del 8 234 Zakonika o kazenskem postopku. V skladu z njenimi določbami, na zahtevo strank na predhodnem zaslišanju je lahko vprašljiva vsaka oseba, ki ve kaj o okoliščinah izvajanja preiskovalnih ukrepov ali umik in začetkom dokumentov primerov. Izjema pa so osebe s pričo imuniteto. Če so bile zadevne osebe zaslišane, izgubijo pooblastila za nadaljevanje postopka. Zakon o kazenskem postopku trenutno v niso določene omejitve glede vpletenosti mladoletnikov kot prič, pa tudi državljani, ki zaradi svojih duševnih in telesnih značilnosti ne morejo ustrezno zaznavajo okoliščine, ki so pomembne za preiskavo, in v skladu s tem, da jim pravica do pričati. Ustreznost in možnost njihovega zasliševanja določata na podlagi konkretnih dejstev, ki se nanašajo na proizvodnjo. V tem primeru stranke ocenijo zanesljivost informacij, ki jih zagotovijo, nato pa - končno - sodišče.