Selyavi je življenje. Tisti, ki je

"Selyavi" je "življenje". To je prevod teh besed iz francoščine. Če približate pomen te fraze z literarnega stališča, potem je verjetno najboljši prevod "to je usoda in nič se ne more storiti glede tega." In v enem od priljubljenih risank v sovjetskem času je bil citiran poetični preimenovanje tega slavnega aforizma: "Oh, moje življenje, kositer in dobro, to je v močvirju." Zakaj je francoski izraz "c est la vie" tako trdno uveljavljen v našem vsakdanjem življenju? Poskusimo to vprašanje obravnavati podrobneje.

To je življenje

Praviloma je običajno uporabiti to besedno zvezo v situacijah, ko nekaj ne dela. To pomeni, da se nam življenje v tem kontekstu zdi izključno z negativne strani, in se zdi, da se posvečamo dejstvu, da se to zgodi ne samo z nami. Ne morete se oditi od tega, ker je naš svet poln nepopolnosti in ni najboljši možen. Lahko rečemo, da je v filozofskem pristopu k temu izrazu "Selyavi" eksistencialni pogled na življenje. Takšna stvar, pravijo, se lahko zgodi vsakomur. Za to nihče ni kriv, zato za to ni posebnih razlogov.

Kako napisati "Selyavi"

Ta francoski izraz je pogosto v njem pisni jezik porabi. Toda pravila ruskega jezika nam povedo, da lahko ta izraz uporabimo v ironično-kolokvijalnem pomenu. Če se strogo držite vseh predpisov, morate razumeti, da gre za transkripcijo. To pomeni, o ruskem pisanju francoskega izraza treh besed. Zato - v skladu s pravili - je napisano ločeno. To pomeni, da se izkaže "la la vi". Toda v zadnjem času, vse pogosteje, še posebej v sarkastičnem kontekstu, je običajno napisati ta izraz skupaj. Na primer: "Tako je" Selyavi "- to je življenje v pozabljenem območju Boga in ljudi."

Zakaj tako rečemo

V ruskem jeziku je veliko francoskih posojil. Ta tradicija verjetno sega v devetnajstem stoletju, ko je bilo v »sekularni družbi« v modi, da bi razkrili znanje lepega in harmoničnega evropskega jezika. Klasična ruska literatura je lepa potrditev tega. Toda ta pojav, čeprav ne do takega obsega, je značilen za naš čas. Ne gre le za besede, temveč o celih stavkih. In "Selyavi" ni izjema. Na primer, "deja vu", "tet-a-tete", "rdečo la femmes" in drugi. In jih izgovarjajo ljudje, ki v svojem življenju niso nikoli učili francoskega jezika, tudi v šoli. Verjetno je celotna točka, da so nekateri izrazi iz tega jezika tako prostrani in večvalificirani, da postajajo ljudje priljubljeni. Poleg tega se lahko precej zapleteni koncepti v tem primeru ne izražajo v dolgih stavkih, ampak v nekaj kratkih besedah.

Ko to rečemo, ponižnost

Ljudje uporabljajo ta izraz v različnih čutilih. Včasih, da bi se pomirili sami ali drugi, ko se stvari zgodijo, ki so nam neprijetne, vendar jih ne moremo spremeniti. Iskreno, včasih je v takem utrujenju brezupa. Izkazalo se je, da ne vplivamo na svojo usodo. Vnaprej se spravljamo s tem, kar se je zgodilo. Zmanjšujemo naše glave ob soočanju s težavami. Potem se izkaže, da je "Selyavi" antipoda ponosne fraze iz renesanse, da je človek kovač svoje usode. Toda po vsem našem življenju opravljamo sami in veliko je odvisno od naše izbire.

Ko to rečemo - spodbudo

Toda obstajajo drugi primeri, ko je običajno izgovoriti "Selyavi". Prevod te fraze v tem primeru je podoben še enemu bolj priljubljenemu angleškem izrazu "sranje hepens" - vsekakor obstajajo vse težave. To je, če obstajajo težave, potem se zdi, da predlagamo, da sogovornik pogleda to zadevo brez posebne tragedije, razveseliti se. Nihče ni kriv, to je samo ovira na cesti. Če ste padli, pojdite gor in pojdite še dlje, če se umazate - si umijte. Ne ustavi se in ne razmišljaj predolgo o tem. To je življenje, gremo še dlje. Obstaja tudi veliko šal na to temo. Zakaj so se ti "vaščani" zgodili ravno z menoj, in moj sosed je v redu?

Obstoječi pomen

Nekateri filozofi in psihologi pravijo, da take fraze pomagajo človeku, da se notranje spoprime z nesrečami, ki so ga nagnile. Nekoliko so usklajeni z "večnimi vprašanji" v različnih religijah o tem, zakaj je zlo. Če je Bog ustvaril vse dobro, zakaj je tako življenje tako? Tako je "Selyavi" poskus nekako poimenovati strukturo našega bitja, iz katerega nikoli ne moremo izstopiti. Do neke mere ta pogled na stvari uči pogum. Razumeti moramo, da načina življenja ni pokrita z vrtnicami, temveč s hrbtenicami iz njih. In to je tragedija vsega človeškega obstoja. Živimo v svetu, kjer se ljudje sovražijo drug drugega, kjer se vodijo vojne, kjer vlada krivica. Smrtni smo in vse okoli sebe je pokvarljivo. Bili smo kot da bi bili vrženi v ta svet, kjer je vse življenje napolnjeno s trpljenjem. Obstoječi filozofi, kot so religiozni misleci, nam pravijo, da je morda to celo točka to bitje neresnično. To življenje ni resnično. Da nekje, izven obzorja, čakamo na novo zemljo in nebo, kjer nihče ne žaluje? Mogoče, vendar moramo razmišljati o tem, kako prestaviti iz sedanje države v to idealno bitje. In zdaj imamo tisto, kar smo dobili.

Priljubljenost

Ta fraza je vnesla imena knjig, pesmi, filmov in posnetkov. Postala je zelo priljubljena. Obstaja celo ironičen poskus, da razkrije svoj pomen kot neke vrste "naravni zakon". Na primer, ta izraz je povzročil šaljivo filozofsko načelo, po katerem se vedno uresničuje najmanjša možnost, da se lahko nekaj slabega zgodi. V širši razlagi se ta teorija imenuje Murphyjev zakon.