"Finita la comedy!": Kaj pomeni znana beseda

"Predstava je konec!" - z ironijo pravimo, če je prišlo do nepravilnega, dvomljivega posla. Bolj pogosto, v tem primeru, bomo uporabili izraz, ki se je že zdavnaj postal krilati Kakšen je njegov izvor, kaj konotacije se ovija in kako pogosto uporabljajo "finita la komedija!« - ta pogovor.

Resnični zvok

To je papir za sledenje, to je kopija napisana v ruskih črkah, ne da bi prevedli pomen izraza finita la commedia, ki je pripisan italijanskemu jeziku - "finita la comedy." Prevajanje zveni takole - "komedija je konec". Vendar pa je po slovničnih pravilih italijanskega jezika pravilneje reči: La commedia e finita. To je ravno tisto, kar govori beseda "finita la comedy" v italijanščini.

Konec spletk!

Ker je ta izraz postal stabilen v ruskem jeziku, ga filologi opozarjajo na kategorijo frazeoloških enot. Pomen, povezan s to frazeologijo, je semantično povezan s še enim stabilnim izrazom: "prekiniti komedijo" - kar pomeni pretvarjanje, poskus zavajanja. Če nekdo ne spoštuje, prekrita z dobro slogani zlih dejanj, in to je bil konec, je treba povedati: - kar pomeni, "je igre konec, zdaj bo vse pade na svoje mesto, in resnica se bo pokazala" "finita la komedija!" .

Nastavite točko

V tej fraziologiji je še en leksikalni ton. Recimo, da se je nekdo udeležil dogodkov, v katerih je dobil vlogo, ki jo je vredno kriviti. Ali je vpleten v naklepni situaciji kot njen udeleženec in žrtev. Nato pri sklepanju teh dogodkov, lahko ta oseba vzkliknil: "finita la komedijo" - kar pomeni: "Daj no, točka, basta" zadnja beseda, mimogrede, preveč, je prišel k nam iz Italije - ali bolje, od svojega predhodnika, latinski jezik. Beseda basta pomeni "dovolj, dovolj".

Ko je fraza začela uporabljati

Verjamemo, da se je po operi Pagliacci pojavil slaven pregovor "Finita la comedy!" (Avtor - Ruggero Leoncavallo). Toda ta teza ni potrjena kronološko: dejstvo je, da je ruski bralec to besedo videl v romanu Mihaela Lermontova "Hero of Our Time". Iz ušesa Pechorina so slišali frazeologijo, potem ko je v dvoboju ustrelil svojega prijatelja Grushnitskega. Roman je bil napisan najkasneje leta 1840, premiera operne Pagliacci pa se je zgodila skoraj pol stoletja pozneje, leta 1892.

"Klovni"

Opera se začne nekonvencionalno: v glasbeni prologa še preden zaprta prizore na odru klovn nenadoma pojavi in ​​opozarja občinstvo, da je opera ga navdihnila življenje samo, in njegove teme - pristnih čustev in strasti. Potem se zavesa odpre in predstava se začne. Zgodba temelji na dejstvu, da prepletajo ljubezen, ljubosumje in smrt v resničnem življenju in akterji na gledališki predstavi tava Ansambl. Clown Tonio je zaljubljen v komedijo Neddu, ženo igralca in gostitelja skupine Canio. Zavrača upokojevanje klovna in daje prednost mlademu kmetu Silviju. Poškodovani Tonio o tem govori moža neutrudne ženske in se z nožem vrne izdajalcu. Ampak to je čas za predstave in moramo iti na oder. "Čas je za začetek, čas je, da se obleci!" - ena izmed najbolj znanih arij v svetovni operi.

Columbine kostum Nedda skozi zgodbo izčrpan komedijo kmetom priznati, da si je Harlekin ljubimca, šepeta iste besede, ki Canío pred kratkim slišali v kombiju, kjer Nedda z Silvio dogovorjeno na določitvijo. Canío v Glumači vlogi, poleg sebe s strastjo in ljubosumja, začne Columbine-nedd z zahtevo, da se odpre ime svojega ljubimca, ona poskuša Ismijati in igrati komedijo nadaljnje prikrivanje obseg svoje groze. Toda za Canio to ni performansa, ampak življenje. Z ženo ne izpusti ženo in jo z njo izjede z nožem. Umira, Nedda pokliče svojega ljubljenega, skokne s gledališke klopi, ga Pjatci ubijajo. Ko šokirani Canio spusti nož iz njegove roke, se klovn obrača občinstvu z besedami: "Komedija je konec".

Kaj je pomenil Pechorin?

Narava značaja, katere ime vsebuje sklicevanje na drugo značilnost njegove dobe, pa tudi izredno junak - Onegin ( "Jevgenij Onjegin" nove Alexander Puškin), značilna individualizem in veliki duhovni potencial. Sharp um, bogat notranji svet in fino impulzi, povezana s Pechorin niso našli odgovora in aplikacijo, ampak zato, ker "kislo", ki ga bridkosti duše tega človeka zastrupljen. Shooting v Grushnitsky, katerega podoba nastane kot popolna nasprotja Pechorinove figure, glavni lik izziva vso njegovo življenje. Omeniti je treba, da se znak ne vrača v francoščino, kot je bilo običajno med plemstvom v tem času. To kaže, da je Pechorin po njegovih besedah ​​vložil iskren občutek - ironijo in bolečino. Mimogrede, beseda "finita la comedy" v francoskem jeziku zveni takole: compacte la comédie.

Kje je junak Lermontova sprejel te besede

Raziskovalci verjamejo, da je Pechorin parodiral besede rimskega cesarja Avgusta, ki je rekel na smrtni postelji: ali ugotovijo, da je odlično igral komedijo svojega življenja? Vladar je uporabil citat iz Italijanska komedija maske (commedia dell arte).

Comedy del arte - to je ljudsko gledališče, ki prikazuje predstave na javnih trgih mesta. Posebnost je bila prisotnost iste maske, sam v katerih so akterji spremenila v trajne narave - Harlekin Pantalone, Columbine, Tartaglia itd Druga pomembna značilnost gledališča del arte je bila improvizacija :. prizori igral na nekem pogojnem parceli diagram, ki je opravil umetniki impromptu.

Lermontov je zapisal, da je po legendi velika Francoski pisatelj Renesansa Francois Rabelais Dejal je skoraj iste besede pred smrtjo, in da je v avgustu, ki želijo poudariti, da je bil vse življenje v gledališču, "je komedija je vlada zaveso." Pechorin, kot izobražena in dobro berljiva oseba, bi gotovo lahko vedel o teh zgodovinskih epizodah.

Formula za žanr

Druga razlaga, zakaj bi junak Lermontov delih reči izraz "finita la komedija!«, Je predpostavka o literaturi, ki je roman, ki temelji na vrsti dramatičnega delovanja. To še posebej velja za zgodbo "Princesa Mary", v kateri so bile izrečene te besede. Tukaj Pechorin, je zapisal v svoj dnevnik najbolj skrivne in subtilne pripombe in duhovnega gibanja, deluje kot ustvarjalec in performer iz lastne uspešnosti. Tako so besede "Finita la comedy!" - to je določen lajtmotiv, ki določa pomen in zgodbo zgodbe.

Nagrobni napis

Na srečanju z Pechorin o vodah Grushnitski izraženih z njim v francoskem kredo - ne prezirajo ljudi, sovraži jih, bi sicer življenje ogabno farsa. Farce je srednjeveška kvadratna komedija, nesramna in ni zapletena z velikim pomenom. Torej, Grushnitsky je izrazil nestrpno željo, da bi ljudje presenetil in ostro strah pred prezirjem. Pechorin je priznal svoj egocentrizem in držo. In to je bil tisti, ki se ni izkazal za Grushnitskyjev model odnosov s svetom in je postal na poti. Ker se je slišalo tudi, stoji na robu pečine, dva od njih, ki ni kraja na svetu, zdaj pa je dejal, da sam prezira in sovraži Pechorin. Shot Pechorin odpravi to farsa, predstava ni življenjsko junak, potomci arogance uresničiti svojo nepomembnost: "finita la komedijo" Brez dvoma, to izjavo in se je prijavil k sebi. Toda ne moremo reči, da je žanr predstave, ki se igra v življenju Pechorina, farsa. Zato se pomen izraza, ki ga je rekel, poglablja v pomenu epitapha "na grobu" vseh izkrivljenih in napačnih načinov obstoja.

Kdo lahko okusi italijanske besede

Spoznajte izraz "finita la komedija!" Vrednost, ki spadajo v okvir zgoraj opisano smislu, lahko v mnogih literarnih del. Njen zdravnik pravi ASTROFF dan odhoda prof Serebryakov in njegove žene, ironično poudarja absurdnost hobijev Profesorski žena Elena Andreevna (po igri Anton Pavlovič Čehov je "stric Vanja"). Desetletje prej je Chekhov to besedo uporabil v predstavi "Brez očeta".

Ta izraz je v rokah detektiva Irina Melnikova o razkrivanju groznih in skrivnostnih zločinov. Sliši se v epilogu romana Albert Likhanova "Broken lutka", kot obupan krik za degradacijo in opustošenja človeških duš. Konstantin Paustovsky to frazeologijo uporablja v dokumentarnem romanu "Knjiga življenja". Oddaljena leta. " Pisatelj Mamin-Sibiryak je ljubil ta izraz, spoznali ga smo v romanih "Kruh", "Lastnosti iz življenja Pepka", "Privalovskih milijonov". To je v delih Pisemskega, Leskovja, Ogareva, Bulgakovega.

Še posebej frazeologija, ki jo je ta pahnila na novinarstvo. Uporabili so ga pisci iz preteklosti (F. Bulgarin, L. Shestov, itd.), Jih zlahka okrašujejo članki in naslovi sodobnih novinarjev.