Gnoseologija kot poučevanje znanja

Epistemologija kot poučevanje znanja se nanaša na filozofske discipline. Ukvarja se z raziskavami, teorijami spoznavanja in kritike. Gnoseologija obravnava znanje z vidika odnosa raziskovalca do predmetnega študija.

Epistemologija kot teorija znanja vključuje temo, ki bo podprt z volje in zavesti, in naravo objekta, v nasprotju z njo, neodvisno od volje in zavesti subjekta, v kombinaciji z njo kognitivni odnos.

Gnoseologija proučuje probleme, kot so:

interpretacija predmeta in predmeta znanja,

struktura procesa kognicije,

problem resnice, opredeljuje svoja merila,

problemi metod in oblike znanja in drugi.

Gnoseologija proučuje probleme v bistvu kognicije, določa njene možnosti, pa tudi, kako so znanje in realnost povezani. Epistemologija razkriva pogoje, pod katerimi je spoznanje verodostojno in resnično. Teorija znanja je osnova epistemologije. Naloge te znanosti so zaključene v analizi univerzalnih razlogov, ki nam omogočajo, da rezultat rezultatov spoznanja razumemo kot znanje, ki izraža resnično, dejansko stanje stvari.
Gnoseologija se je razvila kot področje filozofskega znanja še pred oblikovanjem sodobne znanosti. Teoretična in kognitivna interpretacija epistemologije se začne od trenutka, ko teoretične konstrukcije prehajajo iz položaja njihove korespondence na resnico, resničnost, njihov status obstoja je mogoče pripisati nekaterim abstraktnim predmetom. Gnoseologija temelji na empiričnih dokazih, ki potrjujejo teorijo z vidika njihove veljavnosti, prepoznavajo in analizirajo v njih zanesljivo in problematično znanje.
Proces spoznavanja je ena od osnovnih človeških potreb.

V okviru filozofije je epistemologija nastala v antiki. Pogoj za njegovo ustanovitev je bil prehod, ki je spremenil pogled na znanje. Ni ga štel za naravni proces, ki je povezan z naravo človeka, a je šel v željo po nadzoru kognitivne dejavnosti. Določiti določene faze v razvoju epistemologije, zaradi širitve spektra dejavnikov, ki jih proučujemo.
1. Prvo spoznanje je bilo analizirano kot aktivnost uma. Študirali smo tehniko razmišljanja in logike glavna epistemološka disciplina.
2. Na tej stopnji postane glavna epistemološka disciplina metodologija. Gnoseologija preučuje praktične in senzorične izkušnje, povezavo čustev in razum, tehnologijo eksperimentalnih in eksperimentalnih raziskav.
3. Na tej stopnji, glede na raznolikost osnov in načinov vedel, na epistemološki novi šoli: teorijo tihega znanja, hermenevtika, fenomenologija, semiotike, scientizma.
Spoznanje poteka v dveh oblikah, ki se štejejo za vidike kognitivne dejavnosti: racionalno in čutno.
Senzualno spoznanje je posledica prejemanja informacij prek senzoričnih organov in živčnega sistema. Znanje v resnici je ohranjeno in obdelano v obliki vizualnih podob.
Racionalno znanje temelji na abstraktno-logično razmišljanje. Spoznanje realnosti se uresničuje s splošnimi simbolnimi sredstvi.
Kognitivna človeška dejavnost temelji predvsem na zmožnosti racionalnega znanja. Čutno človeško spoznanje je relativno podobno poznavanju višjih živali. Take operacije, kot so poenotenje, diskriminacija, primerjava podatkov, so enake za racionalno in senzorično spoznavanje.
Glavni oblike senzoričnega spoznavanja so zaznavanje, občutek in zastopanost.
Glavne oblike racionalnega znanja so sodba, koncept, sklepanje.