Pogodba o zaposlitvi: obdobje veljavnosti

Uradni odnos med zaposlenim in delodajalcem se začne ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Njeno podpisovanje strankam zagotavlja zaščito svojih interesov v procesu delovne aktivnosti. Trajanje pogodbe je odvisno od vrste pogodbe, na katero se nanaša, in zaradi izpolnjevanja delovnih nalog.

Vrste pogodb o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih predvideva sklenitev sporazuma za določen rok, o katerem se dogovorijo stranke (pogodba za določen čas) ali za nedoločen čas.

Vrsta pogodbe se določi ob upoštevanju zaposlitve zaposlenega, pa tudi pogojev, ki so razlog za podpis pogodbe o zaposlitvi. Na primer v državi organizacije ni položaja in delavec bo nadomestil zaposlenega, ki začasno ne more opravljati svoje delovne dejavnosti. Vrsta naročila je lahko odvisna od sezonskosti, od tega, ali je glavni položaj zaposlenega ali pa ga kombinira z drugo.

Ko pogodbenici delovnih razmerij skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je pomembno vedeti, da v skladu z zakonom trajanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določeno obdobje, ne sme biti daljše od petih let. Določeno obdobje, v katerem je pogodba sklenjena, je odvisna od nameravane zaposlitve, v vsakem primeru pa mora biti zaposleni obveščen o pogojih in za kakšen termin se ta dokument sklene.

Čas

Načeloma pogodba deluje kot glavni pogoj pri sklenitvi dogovora med zaposlenim in delodajalcem. Iz tega sledi, da če pogodba vsebuje rok za sklenitev pogodbe med zaposlenim in delodajalcem, se tak dokument šteje za nujnega. Pomembno je, da se po izteku veljavnosti dogovora med strankami prekine.

Odpuščanje delavca pride po izteku roka, določenega v pogodbi o zaposlitvi, in o tem obvesti delavca. Vsaka stranka v delovnem razmerju lahko začne odpoved pogodbe. Na dan, ki je priznan kot zadnji delavec, se izračuna zaposlenega in mu bo izdana delovna knjiga.

Po izteku pogodbe, ki jo navaja, če stranke nadaljujejo delovno razmerje, s tem pogodbo podaljšajo za nedoločen čas. To podaljšanje se formalizira s ponovnim pogajanjem o pogodbi, ne da bi določili datum njenega prenehanja. Ker je rok, ki je predpisan v dokumentu, po njegovi sklenitvi nemogoče spremeniti v skladu z zakonom.

Vendar pa je majhna izjema. Tako je na podlagi členov 261 in 332 delovnega zakonika Ruske federacije za nosečnice ali delavce pedagoškega osebja rok pogodbe ne sme biti podaljšan, temveč tudi ponovno registriran.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni predviden rok njegove sklenitve, se taka pogodba šteje za nedoločen čas, torej sklenjena za nedoločen čas. V skladu z delovnim zakonikom se šteje, da je sklenitev pogodb o zaposlitvi brez določanja pogojev norma. Takšen dokument je za določeno obdobje le, če je to potrebno. Razlogi za prenehanje veljavnosti dokumenta niso odvisni od pogojev njegove veljavnosti. Izjema je lahko pogodba o zaposlitvi, ki predvideva ustanovitev poskusne dobe za zaposlenca.

Splošni postopek za prenehanje pogodbe

Če delodajalec ni zadovoljen s kvalifikacijo delavca ali njegovimi sposobnostmi, lahko po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi prekine pogodbo. V tem primeru je delodajalec dolžan ustrezno obvestiti delavca o tem v treh dneh. Tudi delavec lahko prekine odnos z delodajalcem.

Izraz, ki je dodeljen za podpis pogodbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je neposredno odvisen od tega, kdo je začel to odpoved. Iztek sporazuma poteče na dan, ko sta stranki dosegli dogovor o njegovem prenehanju in podpisali sporazum.

Odpoved pogodbe na zahtevo zaposlenega

Če delavec prostovoljno želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi, se zaveže, da bo o tem obvestil delodajalca v skladu z zakonodajo dva tedna pred predlagano odpustitvijo, da bi mu dal priložnost, da bi našel drugega zaposlenega za opravljanje teh delovnih nalog. Po dogovoru z delodajalcem se lahko to obdobje skrajša.

Poleg tega, če zaposleni želi zapreti pred potekom poskusnega obdobja, ima pravico, da v treh dneh uradno obvesti oblasti. Med drugim, če je zahtevek za razrešitev zaposlenemu zaradi nezmožnosti nadaljnje zaposlitve, na primer upokojitve, delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi v drugem obdobju, kot je določeno v zahtevi za odpustitev za zaposlenca.

Odpoved pogodbe na zahtevo delodajalca

Delodajalec lahko prekine pogodbo. V tem primeru bo prenehanje veljavnosti pogodbe prenehalo šele po izteku treh dni od dneva uradnega obvestila zaposlenega o razlogih za odpustitev. Razlogi, zaradi katerih delodajalec lahko odpusti zaposlene, so določeni v 81. členu ZDK RF. Vendar zakonodaja poskuša zaščititi interese delavcev. Zato lahko zaposlenega odpustite le, če obstajajo dobri razlogi za to, ob popolnem spoštovanju uveljavljenega postopka.

Drugi dejavniki, ki lahko povzročijo prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Poleg pobude zaposlenega in delodajalca se pogodba lahko prekine tudi zaradi razlogov, na katere stranke v sporazumu niso pod nadzorom. Vsi ti dejavniki se odražajo v čl. 83 LC RF. Mednje spadajo naravne katastrofe, vojne, nesreče, pa tudi drugi pogoji, ki jih pogodbeni stranki v delovnem sporazumu ne morejo podrediti.

V članku so bile obravnavane informacije o tem, kakšna naj bi bila pogodba o sporazumu.