Komisija za spore: koncept in organizacija dela

Pogosto se ljudje v okviru svojih izobraževalnih ali delovnih dejavnosti soočajo s spori ali okoliščinami, v katerih je zelo težko najti in sprejeti en vidik. Pogosto je to posledica kršitve zakona ali osebne neprilike strank v sporu. Za reševanje takšnih situacij praviloma v vsaki organizaciji ali instituciji obstaja konfliktni odbor. Kakšno je bistvo tega telesa in na podlagi tega, kar izvaja svojo dejavnost, podrobneje obravnavamo v tem članku.

Koncept in vrstni red dela komisije za spore

Za začetek je treba sam izraz opredeliti. Konfliktna komisija je delovno telo, ki lahko trajno deluje ali se oblikuje za določeno časovno obdobje za reševanje sporov med strankami, ki so zainteresirane za reševanje sporov.

Takšne provizije se praviloma ustvarjajo vnaprej, da bi jih nemudoma začele reševati v primeru neugodnega položaja. Kot pri vseh delovnih delovnih telesih se konfliktna komisija ustanovi na podlagi ukaza nadrejenega v organizaciji ali podjetju in v svoji dejavnosti vodi odobrena določba, ki ureja celoten postopek za delo imenovanih članov organa. V tem primeru mora imenovani član imeti svoj opis delovnega mesta, ki določa, kaj lahko oseba in kaj bi morala storiti.

Naloge komisije

Kot vsa druga delovna telesa ima Komisija za reševanje sporov svoje naloge, in sicer reševanje sporov, ki nastanejo med delom osebja katere koli družbe, organizacije, podjetja in zainteresiranih oseb s pomočjo individualne analize vsakega primera. Treba je opozoriti, da so člani tega delovnega telesa dolžni najti izhod iz izpodbijanih okoliščin, pri čemer se sklicujejo na določbe zakonodaje in seveda na zakonske listine podjetja ali podjetja, kjer deluje sama komisija.

Urnik dela

Pri oblikovanju komisije za reševanje sporov je predpisan temeljni dokument, ki ga je treba imenovati »Pravilnik o komisiji za spore« in na podlagi tega se razvijajo funkcijske naloge članov komisije in članov komisije.

Stalni člani seje, in sicer predsednik, člani in tajnik, se odobrijo z ločenim seznamom - uradnim ali osebnim. Pomembno je poudariti, da mora imeti vsaka komisija predsednika, katerih odločitve so ključne. Praviloma ima le predsednik pravico, da se v okviru svojih dejavnosti podpiše.

Organizacijska oblika dela

Komisija svoje delo opravlja s sestanki, na katerih člani obravnavajo vsa sporna vprašanja. Vsi sestanki podpirajo protokol, ki vsebuje odločitev članov delovnega telesa. Na sestanku komisije lahko z odločitvijo predsednika povabijo tretje osebe, ki so zainteresirane stranke, se lahko udeležijo tako celotnega srečanja kot tudi določenega dela, da bi izpostavili le nekatera vprašanja.

Zapisnik sestankov, tako kot v primeru vseh komisij, vodi tajnik delovnega telesa. Sekretarja dokončno odločitve protokola praviloma zaključijo nekaj dni po koncu seje. Če ima katera koli zainteresirana oseba dodatne predloge ali pripombe o izidu odločbe komisije, ima ta oseba pravico, da svoje mnenje v skladu z ustaljenim postopkom predloži sekretarju, ki ga v prilogi k protokolu.